Alfred Vogel o vnetju žrela in angini

Vnetje žrela ali angina?

Vnetje žrela (faringitis), običajno (seveda ob predhodnem padcu obrambnih sil našega telesa) povzročajo virusi lahko pa tudi bakterije. Po navadi se obolenje pojavi v sklopu prehlada ali gripe, lahko pa tudi sočasno z infekcijsko mononukleozo ali bakterijsko okužbo s streptokoki. Boli nas žrelo, boli ob požiranju, sluznica žrela je vneta, lahko tudi prekrita z belimi oblogami ali z gnojnim izcedkom. Lahko imamo tudi vročino in povečane bezgavke na vratu. V krvi pa je zlasti ob bakterijskem vnetju povišan nivo belih krvnih telesc.

Angina (tonzilitis)  je bakterijsko (streptokokno) redkeje virusno vnetje nebnic (prav tako nastalo ob padcu naše splošne odpornosti). Znaki so pekoče žrelo, ter bolečina, ki je močnejša pri požiranju. Ob angini se pogosto pojavi tudi bolečina v ušesih. Majhni otroci ne znajo povedati, da jih boli žrelo, pač pa zavračajo hrano. Pogosto pojav spremljajo vročina, slabo počutje, glavobol in bruhanje. Nebnici sta pordeli in nabrekli, pokriti z gnojem in belimi oblogami, ki se jih da odluščiti ne da bi tkivo spodaj zakrvavelo. Z  vzorcem sluzi oz. gnoja z zadnje stene žrela se lahko določi ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo, ter na katere antibiotike so bakterije najbolj občutljive, če že brez antibiotične kure ne gre.

Obvarujte se nevarnih posledic...

Dokazano je, da nemarno ali neustrezno zdravljeno vnetje žrela, zlasti angine, lahko pusti v organizmu posledice za vse življenje. To je opažal tudi Alfred Vogel. Nepravilno zdravljeno ali zadušeno vnetje mandljev (tonzil), zaradi raztrosa virusov in/ali bakterijskih toksinov po telesu, lahko povzroča okvare, ki so hujše od same angine. S skrbnim zdravljenjem  tudi ne smemo prekmalu prenehati, torej čim bi izginila akutna znamenja obolenja. Če vsega tega torej ne upoštevamo, se nam kmalu, zlasti teden dni po angini,  lahko pojavi hujše vnetje drugje v telesu. To je lahko vnetje srednjega ušesa, vnetje sklepov, srčnih zaklopk,... ali vnetje ledvic. Do vnetja ledvic pride povprečno dva tedna po streptokokni angini in je pogost pojav pri otrocih nad tremi leti starosti in pri mladini.

Uživajte veliko kalcija...

Ker so za angino dovzetnejši ljudje, ki jim primanjkuje  kalcija,  moramo paziti, da ga je v naši hrani vedno dovolj. Kalcij  je namreč pomemben mineral za razkisanje telesa. Najdete ga obilo v hrani bogati s kalcijem (koprive, sezam, korenje, chia semena, melasa itd.).

Na mestu je uživanje pripravkov za krepitev odpornosti…

Za krepitev odpornosti si lahko pomagamo med drugim tudi z uživanjem pripravkov iz ameriškega slamnika (A.Vogel  Echinaforce), ki spodbuja telo k tvorbi imunskih snovi. Ne pozabite pa tudi na ostale celostne ukrepe za jačanje odpornosti telesa.

Temeljito zdravite žrelo in mandlje…

Potrebno bo pazljivo in temeljito zdravljenje žrela in mandljev, kar bo preprečilo škodljiv vpliv bakterijskih toksinov,...  in njihovo širjenje po telesu. Predvsem moramo opraviti dezinfekcijo na samem mestu vnetja, da bi preprečili tvorbo toksinov in skrbeti za to, da že na mestu infekcije pride do primerne obrambne reakcije organizma.

Zelo učinkovito je, takoj ob prvih znakih vnetega žrela, 2-3 krat dnevno mazanje mandljev s čopičem namočenim v koncentrirani sirotki (A.Vogel Molkosan). Na ta način lahko nadaljnji razvoj začetne angine celo preprečimo. Molkosan – koncentrirana sirotka namreč uničuje bakterije na površini mandljev, pa tudi v njihovih brazdah. Mlečna kislina v koncentratu sirotke dezinficira in doseže boljšo prekrvavitev tkiva. Kri sili na površino, kjer jo sirotka hitro vedno znova prečisti. Tako bo Molkosan preprečil nastajanje toksinov in pomagal telesni obrambi, da prej doseže mesto vnetja.  Molkosan se je izkazal za  izredno učinkovito dezinfekcijsko sredstvo, ki daleč prekaša kemična dezinfekcijska sredstva, ob tem pa tudi ne povzroča stranskih učinkov.

Kdor nima Molkosana ali sirotke, naj kupi in žveči korenine bedrenca (Pimpinella saxifraga). Primerna je tudi ješčerica (Imperatoria ostruthium). Obvezna je tudi seveda  dobra ustna higiena. Primerno je tudi grgranje s toplo slano vodo. Za ustno nego je npr. dobro vsaj enkrat na dan izsesati rezino limone brez sladkorja (če je možno neškropljene), tudi pitje limoninega soka je zaželeno...

Pomoč od zunaj...

Pri angini moramo ukrepati tudi zunanje. Pri začetni angini takoj naredimo vratne obkladke z zeljnimi listi, ki jih menjujemo z glinenimi obkladki. En dan dajemo obkladke z zeljnimi listi, drugič pa glino, ki jo pripravimo s presličinim čajem... Še močnejši pa so obkladki s hrenom in skuto. Dodatek skute ali naribanega korenja ublaži delovanje hrena, ki bi bilo samo po sebi prehudo. Obkladek pripravimo tako, da tretjini hrena dodamo dve tretjini skute ali korenja.

Ko se vnetje razširi...

Če sta se pojavila kašelj ali sluz v bronhijih, lahko med drugim uživamo presne vršičke jelke (ali A.Vogel Santasapina sirup) ali sirup suličastolistega trpotca.  Na ta način nekoliko preprečimo toksinom, nastalim v mandljih, da bi poškodovali druge  dele telesa. Če pa so toksini že v krvi, je potrebno stimulirati delovanje ledvic, da se lahko toksini hitro izločijo iz telesa. Za ta namen sta učinkovita ledvični čaj in čaj iz zlate rutice (Solidago). Tudi potilne kure podpirajo proces izločanja toksinov, zato je vsaka metoda, ki pospešuje potenje (obkladki, kopeli, čaji,...) primerna, če le pacient lahko to prenaša.

Vztrajajte z zdravljenjem...

Da bi dosegli izločitev vseh zaostalih toksinov iz telesa, je potrebno zdravljenje podaljšati, tudi ko hudih znakov obolenja več ni. Zdravljenje podaljšamo s krepitvijo jeter in spodbujanjem k delovanju ledvic. Tudi potilne kopeli pospešujejo hitrejše izločanje toksinov. Med zdravljenjem in še nekaj časa po njem naj bo hrana seveda revna z beljakovinami in prečiščeno soljo ter bogata z vitamini  in minerali.

Priredila: Adriana Dolinar
Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.

Ocene