Nasvet ljudskega zdravnika

Prehladi v času sprememb vremena in temperatur

Ni nenavadno, da se ob spremembah letnih časov, ki s seboj prinesejo spremembe vremena in temperatur, ljudje pritožujejo nad prehladi in mrzlico. Večina ljudi jih sicer sprejme kot neizogibne, ne zavedajo pa se, da lahko sami naredijo marsikaj za ohranitev zdravja. Ženske so k prehladom bolj nagnjene kot moški, ker bolj ugovarjajo menjavi tankih poletnih oblačil s toplejšimi prehodnimi oziroma zimskimi. Najprimernejše je, da se tudi ženske v času, ko temperature padejo, oblečejo v bolj topla oblačila in se tako izognejo težavam z zdravjem.

Menjava letnega časa je težko obdobje za človeški organizem, ko je to prilagojeno na visoke poletne temperature in se mora navaditi na hladne jesenske/zimske. Zaradi tega moramo telo dobro zaščiti z oblačili, ki naj bodo primerna vremenu. Najpomembnejše pa je, da vedno ohranjamo tople noge. Poskbeti moramo za tople bombažne ali volnene nogavice in nepremočljive, udobne čevlje, ki morajo prav tako biti primerni sezoni. Staro pravilo pravi, da so za zdravje potrebne »tople noge in hladna glava«. Če nas torej ne bo nikoli zeblo v noge, bo manjša verjetnost, da bi zboleli za prehladom, ker so noge indikator celotne temperature telesa.

Ljudje, ki čez dan pretežno sedijo, so bolj izpostavljeni nevarnosti hladnih nog, kot tisti, ki se pri svojem delu gibajo. Če imate po naravi počasno, leno cirkulacijo, bodo vaše noge še bolj mrzle – tudi najbolj ogreti prostori ne bodo dovolj topli za vas. Seveda pa gretje ne more nadomestiti pomanjkanja telovadbe in pri pomanjkanju gibanja bodo noge tople le v primeru, če bodo pokrite ali obute v tople nogavice in čevlje. Ko pa boste zapustili topel, ogrevan prostor in odšli ven na hladen zrak, bo telo reagiralo na to spremembo in bo postalo mrzlično, kar se bo poznalo tudi na mukozni membrani. In ravno ta je ponavadi mesto za razvoj mikrobov, ki povzročajo prehlad, nahod, kašelj, pljučnico in druge infekcije. Torej, kadar imate hladno telo, ne rešujte problema z ogrevanjem prostorov. Raje se dobro oblecite, poskrbite za nekaj vadbe in poženite telesno cirkulacijo. Ko se enkrat navadimo na mraz, bo telo manj dojemljivo za prehlad.

Kot vidite, ni tako presenetljivo, zakaj moramo biti med menjavanjem vremena in temperatur tako zelo pazljivi, še zlasti na prehodu iz poletja v zimo, ko se mora telo navajati na vedno hladnejše temperature. Pomembno je, da vsako jutro, ko vstanete, dan začnete z nekaj krepkimi vajami. Poleg tega pospravite posteljo in počistite sobo. Celo takšno gibanje vas bo ogrelo. Če je le možno, pojdite v službo s kolesom ali peš. Če živite na področju, kjer pozimi sneži, odstranite sneg z dovozne poti in se nadihajte svežega zraka. Kasneje boste bolj hvaležni za toploto v vašem domu, možgani bodo po telovadbi in globokem dihanju na svežem zraku lažje delovali, gibanje pa bo poživilo telesno cirkulacijo. Segrejete in razmigate se lahko tudi v svoji sobi ob na stežaj odprtem oknu, cirkulacijo pa lahko poženete tudi z masažo telesa.

Če ste nagnjeni k zbolevanju za prehladi, poskrbite, da pojeste dovolj hrane, ki je bogata s kalcijem, ker je telo bolj dovzetno za prehlad ob pomanjkanju kalcija; še zlasti ob prehodu letnih časov poskrbite, da vam kalcija ne bo primanjkovalo.

Pomanjkanje vitaminov in kalcija

Zakaj nekateri ljudje zbolijo za prehladom, ko se peljejo z vlakom ali avtobusom, na katerih je ogrevanje preslabo, medtem ko se nekateri okužijo bolj redko? Odgovor se skriva v tem, da imajo nekateri boljšo cirkulacijo kot drugi. So pa udeleženi tudi drugi faktorji, ker dovzetnost za prehlad variira od človeka do človeka. Mikrobi, ki povzročajo prehlad ali hud kašelj, so ponavadi že pristoni v mukozni membrani. Potrebno je samo, da se telo podhladi in virus takoj napade organizem. Rezultat napada je prehlad.

Seveda vnetja mukoze ponavadi ne jemljemo tako zelo resno, čeprav se počutimo neprijetno. Ne vdamo se, ker nimamo časa počivati in moramo nadaljevati delo v službi. V Evropi je veliko ljudi pridobilo prirojeno imunost. Nihče več ne umira zaradi prehlada. Vendar nas ta imunska obramba ne ščiti popolnoma pred prehladi. Še zlasti takrat ne, kadar je v organizmu nekaj narobe. Govorimo o pomanjkanju vitaminov ali kalcija. Izčrpanost prav tako pripomore k slabšemu imunskemu odzivu. Če nas okoliščine prisilijo, da fizično preobremenimo telo, potrebujemo več vitaminov in kalcija, da se začitimo pred prehladi, kot bi jih potrebovali, če bi bili spočiti.

Hrana lahko zviša odpornost proti prehladom

Hrana, bogata s kalcijem, bi morala biti dnevno na jedilniku vsakega posameznika. Korenje in  kolerabo jejte vsak dan, še zlasti, ko je sezona za to zelenjavo. Listi in korenine zelene, bela čebula in repa, raznew vrste sadja, oreščki in semena prav tako vsebujejo veliko kalcija. Hrana, ki bo vsebovala brazilske oreščke, fige, rozine, mandeljne, pinjina semena, vam bo pomagala prestati jesenske in zimske mesece v boljšem zdravstvenem stanju, do pomladi, ko bo vaš vrt ponovno obrodil zelenjavo, bogato s kalcijem. S krešo in peteršiljem lahko zadostite vse potrebam po vitaminu A in C.

Zdravila in prehranska dopolnila za dvigovanje imunske odpornosti

Odpornost si lahko na naraven način dvignemo tudi z naravnimi pripravki – zdravili in prehranskimi dopolnili. Zdravilo Echinaforce je odlično naravno zdravilo iz ameriškega slamnika, ki se uporablja za preprečevanje in zdravljenje prehlada in gripe. Molkosan je koncentrirana fermentirana sirotka, ki revitalizira črevesno floro, preko tega pa posredno prav tako vpliva na imunski sistem. Poleg tega preventivno grgranje Molkosana preprečuje nastanek vnetega grla...

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der kleine Doktor
Pripravila: Urška Živko