Alfred Vogel o kalciju

Kalcij je v našem organizmu najpomembnejši mineral. V primerjavi z ostalimi minerali ga je tudi največ. Brez njega ne bi mogli sestaviti ne kosti, ne zob in tudi ne večine ostalih celic. Tudi v obrambi telesa pred infekcijami igra pomembno vlogo, zlasti ko gre za bolezni dihal. Otrokom, ki jim primanjkuje kalcija, kaj hitro natečejo bezgavke in zbolijo, saj niso kos okužbam. Telo je izpostavljeno neenakemu boju, če mu primanjkuje kalcija. Podobno kot s telesom je tudi s travniki s kislo zemljo, ker primanjkuje bazičnega kalcija. Na njih namesto zdravega travinja raste mah in je lahko tudi polno zajedalcev. Ko pa dodamo kalcij in s tem travnike razkisamo, izgine tudi mah.  Torej tudi naše telo se ob pomanjkanju kalcija znajde v zakisanem stanju, kar pa pomeni tudi slabšo obrambno sposobnost telesa. Kalcij torej ni le gradbeni element, temveč tudi vezni element. To pomeni, da skrbi za vezavo škodljivih presnovkov, zlasti kislin in jih s sečem izloča iz telesa. Pomislite le na problem oksalne kisline, ki lahko igra veliko vlogo pri nastanku ledvičnih kamnov. Ko pa se oksalna kislina spoji s kalcijem, nastane kalcijev oksalat, ki je topen v vodi in se lahko izloči preko sečil.

Ustrezna količina kalcija nas torej ščiti pred mnogimi obolenji in celo pred škodljivim delovanjem radioaktivnega stroncija 90. To pa je v današnjem času pomirjujoča novica, saj poskrbeti za pravilen vnos naravnega kalcija ni tako težko. Vsak dan moramo uživati hrano iz naravnega zrnja, opresnin in naravnega nepredelanega mleka. Kalcija v vodi in iz drugih anorganskih spojin ne moremo izkoristiti, pa naj se razni ponudniki anorganskih pripravkov kalcija še tako trudijo z ponujanjem vedno novih tovrstnih pripravkov. Kalcij je potrebno dobiti iz narave, torej rastlinski oz. v rastlini vezan kalcij, ki se lahko asimilira v človeškem telesu. To je jasno marsikateremu kemiku stare šole!

Kdor pa kljub naravni prehrani trpi pomanjkanje kalcija, lahko le tega nadomesti s pripravkom iz svežih zelenih kopriv – Urticalcin (dobite ga v Švici,…). Preparat je idealno sredstvo za vzdrževanje zdravega nivoja kalcija v krvi otrok ali pa odraslih. Takšen pripravek je zlata vreden tudi za vse, ki se počutijo utrujeno, so izčrpani in zdravstveno prizadeti. Dobrodošel je tudi mnogim ljudem, ki jim ne pomagajo nobena zdravila več. Po jemanju naravnega kalcija se namreč zbudijo obrambne sile organizma, kar pripomore k ozdravitvi.

Kako odpraviti pomanjkanje kalcija že pri dojenčkih, ki so prišli na svet s premalo kalcija, pri odraščajočih otrocih in pri starejših ljudeh?

Za dojenčka je seveda najboljše materino mleko in naj ga mati doji, če je le možno. Seveda to velja le, če je mati zdrava. O tem bi morala mati razmišljati že takrat, ko je želela otroku podariti življenje. Majhnim otrokom dajmo predvsem naravno hrano, z dovolj sluzi iz naravnega riža, kajti v njih je za otroka mnogo koristnih snovi. Ko torej pričnemo dojenčka navajati na hrano, je naravni riž najboljša osnova. Na to dodajamo sok korenja, ki ga dojenček od vseh sokov najlažje prenese. Korenje tudi vsebuje obilo kalcija in drugih mineralov. Pozneje lahko pričnemo z mandljevim mlekom z dodatkom sadnih sokov. Poskrbeti moramo tudi za dober vir nepredelanega kravjega ali še bolje ovčjega mleka, vendar šele po prvem letu starosti. Kozje mleko le občasno. Žal je mleko odraz življenja živali, zato poiščite mleko zdravih živali, te pa so lahko le tiste, ki ne tičijo celo življenje v hlevu, ampak uživajo življenje na prostranih pašnikih ob negi skrbnega kmeta. Tudi za odraščajoče otroke in starejše pa tudi vse ostale ljudi je pomembno, da uživajo naravno hrano, v kateri je vsebnost vitaminov in mineralov v pravšnjem razmerju. V prehrani naj bo  čim manj sladkorja in živil iz bele moke oz. čim manj umetnih jedi, ki si jih je izmislila dobička željna industrija.  Industriji so res v korist, človeku pa v škodo. Škode na žalost ne opazimo z danes na jutri, zato toliko ljudi podleže tej hrani. Njeno delovanje je tiho, zahrbtno in dolgoročno, dokler se ne začnejo kazati znaki pomanjkanja, znaki delovanja kemijskih dodatkov v hrani in ne nazadnje znaki škodljivosti le teh, ki jih z drugimi besedami imenujemo: premajhna odpornost, občutljivost na infekcije, osteopenija, osteoporoza, bolezni centralnega živčevja,… ali celo rak.

Vprašanje kalcija pri starejših ljudeh

Tako kot danes obstaja dilema o uživanju kalcija v starosti, je obstajala tudi za časa življenja Vogla. Zapisal je namreč, da se je veliko starejših ljudi obračalo nanj z vprašanjem, ali smejo uživati preparate naravnega kalcija ali s kalcijem bogato hrano, če ravno v starosti obstaja nevarnost zapnenja žil in tkiv. Res je, da se v starosti kalcij lahko seli iz kosti in se tudi lahko odlaga v steni ožilja. Kosti postajajo puhle in lomljive, žile, tkiva in brazgotine pa otrdijo zaradi usedanja kalcija. Če bi bili površni, bi zaključili, da morajo bolniki uživati čim manj kalcija. Izkušnje pa so pokazale, da pomanjkanje kalcija v hrani pospešuje osteoporozo in beg kalcija iz kosti. Kje je torej ključ za rešitev? Kalcij je bazični mineral, ki se zelo lahko spoji s kislinami in jih nevtralizira. Če se na starost z urinom izloča premalo različnih kislin (oksalne in drugih), se te kisline vežejo na kalcij kot kalcijeve soli, ker na ta način v nezasičenem stanju povzročajo organizmu manj škode. Če skrbimo za to, da v presnovi mineralov ne pride do pomanjkanja in skrbimo za to, da je raven kalcija v krvi normalna, se nam do visoke starosti ni treba bati, da bi kalcij zapuščal kosti in da bi prišlo do usedanja le tega na ožilju in drugje. To Voglovo mnenje se sklada z morjem dokazov v današnjem času, ki navajajo tudi, da ni dovolj oragnizmu le nuditi ustrezni kalcij, temveč je potrebno poskrbeti tudi, da se ta ne bo prekomerno trošil na način kot je že omenil Vogel. Namreč kalcij je bazični mineral in igra ključno vlogo pri kislo baznem ravnovesju v telesu. Če z načinom življenja ustvarjamo v telesu stanje zakisanosti, bomo kalcija izgubljali »na tone« (navsezadnje tudi iz kosti) in ga zato tudi s težavo ustrezno nadomeščali le s hrano ali prehranskimi dopolnili.

Tekst: Adriana Dolinar, prirejeno iz Voglove knjige