Čeprav je dolžina mezgovnic nekajkrat daljša od dolžine krvnega žilja, je naše znanje o limfnem obtoku še vedno dokaj skromno, je nekoč zapisal Alfred Vogel. Upam pa si trditi, da splošno zavedanje o pomenu limfnega obtoka in vseh elementov, povezanih z njim, ni danes nič boljše kot včasih, zato bomo tokrat namenili nekaj besed tej temi.
Brez limfnega sistema, ki ga imenujemo tudi beli krvni obtok, bi človek kmalu podlegel napadom bakterij. Bele krvničke so policijske čete organizma. Uničujejo predvsem bakterije, ki vdrejo v telo skozi kožo. Sodelujejo pa tudi pri obnovi razpadlih celičnih področij. Limfno žilje je podobno krvnemu žilju, vendar je dolžina limfnega žilja nekajkrat daljša od krvnega žilja. Tudi sluznice, predvsem črevesna sluznica, imajo gosto stkano omrežje limfnih žilic.
Limfne poti so razporejene po vsem telesu. Limfa v nasprotju s krvjo teče vedno v isto smer in se nazadnje izlije v krvni obtok. Če razdelimo telo v predelu popka s križem shematično na štiri dele, predstavlja vsak od štirih delov svoje omrežje limfnih žil s po eno centralo levo in desno spodaj v ledvenem predelu in prav tako zgoraj, s po eno centralo v vsaki pazduhi. Male centrale so še levo in desno pod spodnjo čeljustjo. Na poti proti centralam so v limfne potivključene tudibezgavke, ki jih je prav v centralah največ.
Limfni obtok regulira tkivno tekočino, limfo in možgansko tekočino. Celotne tekočine je za 60 % naše telesne teže! Razen urejanja telesnih sokov in tekočin ima limfa še drugo življenjsko pomembno nalogo – ta je obramba pred vsiljivci, ki ogrožajo »celično državo«.
Če se na primer urežemo z nožem, vdre na milijone bakterij skozi kožo v telo kot voda skozi nenadoma uničene zapornice.
Kadar nežen površinski sistem limfe ni sposoben zajeziti vdora bakterij, le te potujejo naprej do bezgavk v področni centrali. Bezgavke – mali gomolji, imajo funkcijo filtrov, ki prestrezajo bakterije in strupnine ter jih uničujejo. Bezgavke mobilizirajo toliko bojnih trum in obrambnih snovi, da se krepko povečajo. Bezgavke se lahko povečajo tudi do velikosti jajca!
Pri večjem vdoru bakterij opazimo v koži rdeče, boleče in otrdelo omrežje limfnih žil, podobno spletu vrvic, ki se stekajo na podlaktu, na primer v komolčno jamo, kjer tipamo zadebeljene in boleče bezgavke. To pomeni, da limfociti, fagociti, granulociti in druge obrambne sile, v borbi niso bile uspešne. Pri tem gre tudi za kopičenje belih krvničk med vezivom in mišičjem. To stanje imenujemo »zastrupljenje« krvi, čeprav so strupnine še vedno v limfnem obtoku. Če bi lahko bakterije in njihove strupnine vdrle direktno v kri, bi človek podlegel infekciji že kot otrok.
Kadar se zgodi, da centrala na primer v komolčni jami ne zmore vsega dela sama, potem stopijo v akcijo še bezgavke v pazduhi.
V sistem limfnih poti so vključeni tudi mandlji in slepič. Ti deli telesa so gosto prepleteni z limfnim žiljem. Tudi njim pripada naloga očiščevanja in uničevanja bakterij. Gre za dva filtra, katerih ne smemo odstraniti brez tehtnega vzroka, saj odstranitev pomeni oslabitev vojske, namenjene za borbo proti bakterijam.
Limfa pa ima še eno pomembno nalogo in sicer prevzema emulgirane maščobe in jih v malih, koristnih količinah oddaja v kri.
Čeprav delovanje vranice še ni povsem razjasnjeno, jo vendarle lahko imamo za veliko bezgavko, je zapisal Alfred Vogel. Vranica ni vključena v limfno ožilje, temveč v krvni obtok. Lahko jo odstranimo, pa še vedno živimo naprej. Vendar pa je po odstranitvi vranice,proizvodnja belih krvničk osiromašena, tako, da človek brez nje ne more preživeti hujše bakterijske infekcije, kot na primer to vidimo pri malariji.
Kljub odlični organiziranosti limfnega sistema pa to ne pomeni, da ne potrebuje nič naše pozornosti in podpore. Limfni sistem podpirajo:
Za konec pa še v razmislek Voglovo mnenje, da so različne bolezni srca, ledvic in žilja deloma povezane tudi z odpovedjo limfnega sistema!
Priredila: Adriana Dolinar
Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Da lahko z izboljšanjem dolžine in kakovosti spanja vplivamo na preprečevanje vnetnih obolenj dihal? Poglejmo, zakaj je spanje tako pomembno.
Več kot 200 različnih virusov prehlada in peščica bolj ali manj nevarnih virusov gripe nam vsako zimo grozi z vnetjem dihal. Si znate pomagati?
Se tudi vi kdaj znajdete v položaju, ko vam pade imunski sistem in se vas že lotevata mrazenje in kihanje, vi pa ste pred pomembnim, neodložljivim sestankom?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.