Nasvet ljudskega zdravnika

Za našo prebavo ni dobro sesti k mizi zaskrbljen, žalosten ali jezen. Če smo zaradi dela preutrujeni, se pred jedjo spočijmo in sprostimo. Zelo pomembno je, kako je pripravljena miza in kako so jedi postrežene. Z ljubeznijo pripravljena jed je koristnejša in slastnejša. Lepo pripravljena miza, ki ne nosi znamenj vsakdanje naglice, temveč pečat pozornosti in ljubezni, prav gotovo spodbuja veselje do hrane. S tem pa se poveča izločanje prebavnih sokov, boljša je prebava in absorpcija hranil.

Pri želodčnih težavah brez pomisleka krivimo le želodec, a se večkrat izkaže, da so kriva jetra. Želodčne težave, ki nastanejo pri uživanju sadnih in maščobnih kislin, pripisujemo pomanjkljivi jetrni dejavnosti. Dokaz, da je želodec pri teh težavah le soudeležen, je, da pri dobrem delovanju jeter minejo tudi želodčne težave. Za ureditev teh težav je zelo koristna dietna hrana brez sadnih in maščobnih kislin z veliko na vodi kuhanega riža. Naraven nepolirani riž je lahko prebavljiv in ne obremenjuje jeter. Takšen riž je odlična osnovna bolniška hrana. Da pa dieta ni preveč enolična, lahko jemo še kašo, ajdo, rž in pšenico v zrnih. K kakšnemu žitnemu obroku lahko pripravimo še solato, ki jo okisamo z Molkosanom ali sirotko in ne s kisom. Kis hudo obremenjuje želodčno sluznico, večkrat povzroča tudi jetrne motnje in motnje v želodčni sekreciji. Nastane močnejše izločanje iz želodčne sluznice in pojavi se pekoča bolečina (seveda za to obstajajo tudi drugi vzroki). Če želimo to pekočo bolečino hitro odpraviti, raztopimo v mlačni vodi nekaj lesnega pepela in to popijemo. Tudi lesno oglje dobro nevtralizira kislino (lesno oglje je na voljo povsod, kjer kurimo z lesom). Pomaga tudi, če popijemo z nekaj vode razredčen presni krompirjev sok. Tudi presni suhi ovseni kosmiči, čaj ali kapljice iz tavžentrož pomagajo pri pekoči želodčni bolečini. Vsa ta sredstva imajo še zdravilno delovanje; presno mleko sicer odpravi pekočo bolečino, nima pa zdravilnega delovanja. Želodčno kislino lahko zdravimo s presnim krompirjem, zeljnim sokom ali sokom palme kabis. Tudi naravni ribezov sok dobro deluje.

Jetrne bolezni

Če se vam uprejo sladkarije in na masti pečene jedi, je verjetno kaj narobe z vašimi jetri.  Bodite previdni pri tem, kaj in koliko jeste. Redkvice v majhnih količinah koristijo, v večjih škodijo. Na dan lahko popijete največ žličko redkvinega soka. Pri jetrnih motnjah deluje tudi presni korenčkov sok. Komur se ga ne da pripravljati, ga lahko nadomesti z nastrganim korenčkom. Pri hudih jetrnih motnjah zaleže eno- do dvodnevna dieta s korenjem. Delovanje slednjega podpre solata iz cikorije, regrata ali drugih trpkih zelišč (na primer artičoke). Opustite maščobo in na masti pečene jedi, sladkarije, celo sadje in sadne sokove. Jetra se bodo kmalu pomirila in bljuvanje žolča bo ponehalo.

Orehi. Predvsem tisti, ki trpe zaradi prebavnih motenj in zapeke, pa naj bi si prav posebno vtisnili v spomin, da so orehi tudi zdravilni. Včasih preskrbijo črevesju potrebno dejavnost, tudi kadar odvajala več ne delujejo. Orehi so izvrstni za jetra, in to najbrž pojasnjuje njihov ugodni vpliv na črevesno dejavnost. Jetrni bolniki, ki ne prenesejo nobene maščobe več, lahko brez težav zmerno jedo orehe. Zakaj pravzaprav jemo orehe le ob praznikih in ne vedno k sadni hrani?

Korenje je tako bogato z rudninami in vitamini, da ga po pravici lahko prištevamo med zdravilno hrano. Posebno pomembno je, da kroenje vsebuje karotin ali provitamin A, in sicer kar 70 mg v 1 kg korenja. Karotin je izredno pomemben za zdrav celični ustroj, za ohranjanje pravilnega delovanja prebavil, za ohranitev zdravih zob, preprečevanje nastanka ledvičnih kamnov in še kaj. Pomanjkanje karotina lahko poveča dovzetnost za vse mogoče infekcije, predvsem za prehladne bolezni.  1 kg korenja vsebuje približno 2,5 g kalija, 300 mg kalcija, 6 mg železa, in 0,5 mg bakra. Železo in baker sta zelo pomembna za kri. Že to je velik razlog, da bi še zlasti otroci morali pojesti veliko korenja. Znano je, da je fosfor pomemben za možgane, spomin, zato je razveseljivo, da ga je kar 300 mg v 1 kg korenja. Zaradi vsebnosti joda je korenje pomembno tudi za ščitnico. V 1 kg korenja je približno 25 mg vitamina E, 0,5 mh vitamina B1, B2 in B6, pa še pomemben vitamin K, 50 mg vitamina C... Zlasti pozimi bi morali vsak dan pojesti vsaj en obrok korenja.

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.
Pripravila: Adriana Dolinar