Nasvet ljudskega zdravnika

V strokovni literaturi piše, da je angina bakterijsko včasih tudi virusno, vnetje mandeljnov in žrela. Znaki so pekoče žrelo in bolečina, ki je močnejša pri požiranju. Zaradi oživčevanja z istimi živci se ob angini pogosto pojavi tudi bolečina v ušesih. Majhni otroci ne znajo povedati, da jih boli žrelo, pač pa zavračajo hrano. Pogosto pojav spremljajo vročina, slabo počutje, glavobol in bruhanje. Nebnici sta pordeli in nabrekli, pokriti z gnojem in belimi oblogami (ki se jih da odluščiti, ne da bi tkivo spodaj zakrvavelo). Z brisom (vzorcem sluzi oziroma gnoja) določijo, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo. (iz knjige Veliki zdravstveni priročnik)

Tukaj si lahko preberete, koliko pozornosti je vnetju mandljev posvečal Alfred Vogel.

»Dokazano je, da lahko ne do konca pozdravljeno oziroma nepozdravljeno vnetje žrela, angina, pusti organizmu posledice za vse življenje. Nevarno je zaradi razširitve bakterij, virusov in toksinov po telesu.

Mnogokrat sem imel priložnost videti, kako so toksini pri napačno zdravljeni angini povzročili bolezni, veliko hujše od angine. Toksini lahko povzročijo vnetje srednjega ušesa, sklepni revmatizem, artritis ali celo trajno okvaro srčnih zaklopk.

Nevarno je torej lahkomiselno opuščati zdravljenje. Nevarno je tudi prezgodaj iti ven – predvsem ob slabem vremenu. Na to moramo paziti, ker lahko postane angina pri nizkem zračnem pritisku mnogo nevarnejša. Bolj dovzetni za angino so ljudje, ki trpijo za pomanjkanjem kalcija in imajo šibek imunski sistem. Zato moramo paziti, da je v naši hrani vedno dovolj kalcija.

Pazljivo in temeljito zdravljenje žrela in mandljev prepreči škodljiv vpliv bakterijskih toksinov in njihovo širjenje po telesu. S skrbnim zdravljenjem angine ne smemo prekmalu prenehati, torej čim bi izginila znamenja akutnega obolenja. Angina je resna bolezen, ki lahko zapusti precej resne posledice. Mnogo je še takšnih, ki menijo, da je angina nedolžna bolezen in se ne menijo dosti za to, da bi jo temeljito pozdravili. Zato večkrat slišimo: »Moja hči je osem tednov po angini dobila vnetje srednjega ušesa.« Teden dni po hujšem vnetju žrela ali angini se pogosto pojavi srčna bolezen, vnetje osrčnika ali ledvic. (Do okvare v ledvicah pride zaradi kopičenja odmrlih bakterij in protiteles v ledvicah, kar moti njihovo naravno filtracijsko funkcijo. Do vnetja ledvic pride približno dva tedna po streptokokni angini. To je pogost pojav pri otrocih, starejših od tri leta in pri mladih odraslih.) (iz knjige Veliki zdravstveni priročnik)

Vse to dokazuje, da so bakterijski toksini pri angini nevarni in da vsekakor moramo tej bolezni posvetiti več pozornosti. Nujno moramo nemudoma uničiti bakterijske toksine, jih odpraviti iz organizma in preprečiti tvorbo novih – razkužimo mesto vnetja in poskrbimo, da že tukaj pride do obrambne reakcije organizma.

Ob prvih znakih vnetja žrela je treba 2- do 3-krat dnevno mazati mandlje s čopičem, namočenim v koncentriranem Molkosanu  ali pa le-tega grgrati. S tem lahko preprečimo nadaljnji razvoj začete angine. Molkosan uničuje bakterije na površini mandljev, pa tudi v njihovih brazdah. Prepreči nastajanje toksinov in pomaga telesni obrambi, da prej doseže vneto mesto. Mlečna kislina iz sirotkinega koncentrata deluje razkuževalno in zagotavlja boljšo prekrvljenost tkiva. Kri sili na površino, kjer jo sirotka vedno znova prečisti.

Molkosan, proizvod iz sirotke, se je izkazal za izredno učinkovito raziskovalno sredstvo, ki daleč prekaša kemična razkuževalna sredstva, in nima stranskih učinkov.

Namesto Molkosana lahko žvečite korenine bedrenca (Pimpinella saxifraga). Primerna je tudi ješčerica (Imperatoria ostruthium). Obvezna je dobra ustna higiena. Koristi grgranje slane vode. Za ustno nego je dobro vsaj enkrat na dan izsesati rezino limone, seveda brez sladkorja in neškropljeno, ali piti limonin sok.

Dodatno je dobro bolezen odpravljati tudi notranje z jemanjem kalcijevega kompleksa. Hkrati jemljemo Echinaforce, ki spodbuja imunski sistem in okrepi obrambo našega telesa.

Pri angini moramo ukrepati tudi zunanje. Ob začetku angine si takoj pripravimo obkladke za vrat – izmenično z zeljnimi listi in glino. En dan ali noč dajemo obkladke z zeljnimi listi, drug dan in noč z glino, ki jo pripravimo s presličnim čajem. Še močnejši so obkladki s hrenom in skuto. Dodatek skute ali naribanega korenja ublaži delovanje hrena, ki bi bilo sicer prehudo. Tretjini hrena dodamo dve tretjini skute ali korenja.

Ob kašlju ali bronhialnem katarju vzamemo presne vršičke jelke (Santasapina sirup)  ali sirup ozkolistnega trpotca. S temi preprostimi sredstvi preprečimo toksinom, nastalim v mandljih, da bi škodili drugim delom telesa. Toksine, ki so že v krvi, je treba čimprej izločiti iz telesa, zato spodbudimo delovanje ledvic. Pri tem sta učinkovita ledvični čaj in zlata rozga. Pri izločanju toksinov pomagajo tudi potilne kure. Koristna je vsaka metoda pospeševanja potenja, če jo bolnik le lahko prenaša.

Da bi dosegli izločitev vseh preostalih toksinov iz telesa, je potrebno še dodatno zdravljenje. To dosežemo s pripravki za ledvice in jetra. Prav tako moramo uživati hrano, revno z beljakovinami in soljo ter bogato z vitamini in minerali.

Če pomislimo, na kako preprost način se lahko znebimo škodljivih posledic angine, je resnično nerazumljivo, da opuščamo preprečevalne ukrepe in se raje ubadamo z neljubimi posledicami.«

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige Alfred Vogel, Der kleine Doktor.
Pripravila Adriana Dolinar

Ocene