Stanje žil - odraz našega življenja

V krvi je duša

Pomembnost krvožilnega sistema dobro ponazarja star svetopisemski rek: »V krvi je duša«. Vse v našem telesu, razvoj, funkcioniranje,… je odvisno od naše krvi, njene kvalitete. Celo naše zaznavanje in občutki so odvisni od nje. Če je naša kri uglašena, bodo tudi naši občutki in odnos do vsega zdravi. Če naj kri izpolni svoje naloge, mora vsebovati vsa najrazličnejša hranila, minerale, vitamine,… ki so telesu potrebni za presnovo. Krvni obtok ima pomembno nalogo, da vsaki celici zagotovi vse, kar je za njeno življenje in delovanje potrebno. Ni dovolj, da je v krvi vsega potrebnega dovolj, tudi krvni obtok mora biti brezhiben, da zagotovi transport potrebnih hranil do vsake celice telesa. Prav tako bi tkiva propadla, če ne bi bil zagotovljen tudi brezhiben odvoz odpadkov presnove. Celice bi se zadušile v lastni žlindri….

Poskrbite za brezhiben krvni obtok in vse bo na svojem mestu

Če si torej zamislimo poštni vlak, ki vozi od, denimo, Basla do Lugana in nazaj, se ustavi po točnem voznem redu na vsaki postaji, pri vožnji v eno smer natovarja in pri vožnji v drugo smer iztovarja, potem si lažje predstavljamo naloge krvnega obtoka.
Poglejmo, kaj se lahko zgodi, če pride do kakršnekoli nezgode, tako da se vlak ne more držati svojega voznega reda. Na vsaki poštni postaji tekajo poštarji nemirno sem in tja, gledajo ali že prihaja vlak ali ne in pri okencih mirijo stranke, ki morajo toliko časa čakati na pošto. Najmanjša napaka lahko v celotnem poslovanju sproži neljube zakasnitve in jezo. Isto se lahko zgodi tudi pri krvnem obtoku. Primerjajmo pot vlaka v eno smer arterijskemu krvožilnemu sistemu, ki zagotavlja vse potrebno, da se življenje v tisočih milijonih celic človeškega telesa lahko odvija normalno. Vsa pogonska sredstva, minerali, vitamini, encimi, aminokisline za zgradbo beljakovin, sladkorji, maščobne kapljice in kisik so blago, ki ga vsak dan in vsako uro mora dovažati arterijski transportni sistem. Vsaka celica je tovarna v malem, ki za svoje delo potrebuje surovine in energijo. Celice lahko zanesljivo in brezhibno opravljajo svoje delo le tedaj, če pravočasno in po načrtu dobivajo za svoj obrat vse potrebno. Vsako pomanjkanje potrebne količine in kakovosti surovin (kar se pogosto pripeti v »industrijsko razvitem« svetu) primora celice, da si iščejo izhod v sili. Le v skrajnem primeru začne celica šušmariti in opravljati svoje delo nemarno in nezanesljivo. Takšno je na primer delo orjaških rakavih celic. Celice niso krive za takšno delovanje, kajti upirajo se pomanjkanju, kolikor časa se morejo in odpovedo res le v skrajnem primeru.

Nujno moramo torej skrbeti, da poštni vlak našega arterijskega sistema lahko točno opravi svoj življenjski vozni red. To pa dosežemo z dihanjem in razgibavanjem. Paziti moramo tudi, da celice prejmejo ustrezno količino potrebnih surovin, da bi mogle v svojih laboratorijih izpolnjevati svoje načrte in programe. Tako bomo dosegli tisto, kar od dejavnosti celične države pričakujemo.

Ni naša edina naloga skrbeti le za dovajanje snovi, kajti pri delu v vsaki tovarni nastajajo tudi odpadki, v našem telesu pa predvsem presnovki zgorevanja. Odpadke je potrebno odstranjevati in odvažati, da se ne bi kopičili in zastajali, zaradi česar bi lahko prišlo do motenj v proizvodnji. Vzvratni poštni vlak je prispodoba našega venskega sistema, ki mora pobrati vso žlindro, nastalo pri zgorevanju, kot tudi odpadke pri produkciji, ogljikovo kislino, sečno kislino in drugo. Odpadki se deloma predelajo v jetrih, deloma pa izločajo prek ledvic. Če transport zastane, pride do težav, kajti zastoj povzroča napetost, ki se izraža v povečanem pritisku na vse strani. Pride do iztirjenja, blago ostane na stranskih tirih. Na telesu pa se kaže takšen zastoj na primer v pojavu krčnih žil.

Motnje krvnega obtoka

Prek 3000 voženj po krvožilnem sistemu dnevno opravi krvnička. Požene se od srca po arterijah h kapilaram, tam odda svoj tovor in se skozi vene poda nazaj do srca. Zanimivo je, da krvničke postanejo pri telesnih naporih, mrazu, veselem razpoloženju, vročini živahnejše in se gibljejo hitreje. Depresije in psihično trpljenje pa krvni obtok zavre. Milijarde celic dobe na ta način premalo hrane in če ni ustrezne pomoči, telo zboli. Zato lahko dalj časa trajajoče psihične bolezni pripeljejo do telesnih obolenj!

Kri potrebuje približno sekundo, da preide iz arterijske v vensko kapilaro. V tej sekundi pa se izmenjajo tudi snovi med kapilarami in okolnim tkivom. Kisik in hranila iz arterijske krvi potujejo v tkiva, ogljikova kislina in odpadni produkti presnove pa iz tkiv v vensko kri.

Napačna prehrana in stresen način življenja povzročata škodo tudi na kapilarnem sistemu. V hrani obilo sečne kisline, mesa, jajc, preveč alkohola, kemikalij, zdravil,…  in premalo sadja, zelenjave,… hudo okvari kapilare. Razširjene kapilare so videti kot male krčne žile.

Motnje krvnega obtoka so pogostejše v venskem sistemu kot v arterijskem. Posebej pri ženskah je pogost venozni zastoj krvi, ki se kaže tudi v zatekanju nog, bolečih in utrujenih nogah,… in v pojavu krčnih žil. Venozni zastoj, ki je odraz pomanjkljive cirkulacije, se odraža tudi v mrzlih nogah, nastanku ozeblin itd. Zaradi hladnih nog radi obolijo še trebušni organi in ledvica. Venozni zastoj se tako lahko kaže tudi v bolečem mesečnem perilu. H krepitvi teh težav v mladih letih pripomorejo še premalo gibanja in neustrezna oblačila. V mladosti si mnoga dekleta tako uničijo temelje zdravja. Večinoma namreč prevladuje smisel za elegantno oblačenje ne pa za vprašanja in potrebe zdravja. 

Tekst: Adriana Dolinar (z dovoljenjem založnika povzeto po knjigi Alfreda Vogla Ljudski zdravnik)