Nasvet ljudskega zdravnika

Takšnim opazovalcem so posebno v prid dva do trije dnevi posta, ker med postenjem nemoteno in natančno prisluhnemo vplivu raznih snovi na telo. Samoumevno pa je, da preizkušamo le zeli in snovi, za katere vemo, da niso strupene. Ko to ali ono travico uživamo, ugotovimo, da spodbuja delovanje črevesja ali ledvic. Lahko vpliva na želodec in nam veča tek ali na kak drug način oživi telesno dejavnost. Če imamo zdravo telo, zaznamo nekatere pomembne učinke. To je tako imenovano preizkušanje zdravila na zdravem telesu.

Zdravnik ali zdravilec lahko svoja opazovanja o zdravilu opravi tudi na bolniku. Ta poroča, da mu je neko zdravilo ob znanih učinkih povzročilo še druge učinke: zdravnik si bo to ugotovitev zapomnil in si jo zapisal. Če to poročilo drugi bolniki ponavljajo, lahko zdravnik odkrije novo, prej še neznano delovanje. Tako pridemo v določenih okoliščinah do odličnega zdravila, ki do danes po teh na novo odkritih učinkih še ni bilo znano. Pri sestavljenih zdravilih lahko dosežemo, da ena komponenta poveča učinek druge komponente zdravila.

Sestave

Kadar poskušamo izravnati primanjkljaj kalcija, bomo pazili, da ne gre hkrati tudi za pomanjkanje kremenčeve kisline, in bomo od vsega začetka dajali obe snovi. Če si hočemo odpraviti še nočno potenje, uporabimo žajbelj, da pa se uspešno spopademo s kašljem, sežemo po izvlečku iz smrekovih vršičkov ali ozkolistnem trpotcu. Tako si zdravnik lahko izbere za odpravljanje različnih tegob uspešno sestavo zdravil. Pri tem pa mora biti previden in dobro opazovati, da si snovi med seboj niso nasprotujoče, kajti nekatere dajejo telesu vitalnost, druge pa mu jo zmanjšujejo. Normalno potrebujemo za izbiro pravih zdravil, pa tudi za dobro sestavo, farmakološko znanje. Tudi zdravilci iz preteklosti, ki niso bili šolani tako kot danes, so z ostrimi opazovanji in s primerjanjem svojih izkušenj našli marsikatero odlično zdravilo. Uspelo jim je, da so z ugodno sestavo sredstev delovanje enega zdravila občutno okrepili z drugim in tako je bil celotni učinek izreden; kadar pa sestava ni srečno izbrana, se lahko učinek zmanjša, namesto da bi se povečal.

Nauk o vitaminih nam kaže, kako se s spretnim sestavljanjem lahko ugodno okrepi delovanje zdravil. Na primer kalcij se slabše vsrkava v kosti, kadar ni dovolj vitamina D, zato je priporočljivo jemanje v kombinaciji. Sam vitamin D brez kalcija ne bo koristen.

Podobne dejavnosti ugotavljamo v telesu. Želodčna kislina in prebavni encimi, imenovani pepsini, so v želodcu med seboj tesno povezani. Živila lahko pepsin prebavi le, če ima okolje v želodcu zaradi navzočnosti želodčne kisline ustrezno kislost. Drugače pa je pepsin brez vrednosti. Tako obstajajo mnogovrstne povezanosti, ki jih moramo izluščiti, kajti treba jih je poznati, če hočemo najti dobra zdravila, ki bodo pri zdravljenju bolezni res opravila svoje naloge.

Zato nikakor ni prav brez izbire in znanja sestavljati zeli ali izvlečke v dobri veri, da bo človek morda le imel srečo in tako kar v trenutku našel nekaj pametnega. Pri slehernem zelišču in naravnem živilu so sestave, v katerih se določene sestavine med seboj prej ovirajo, kakor pa podpirajo. Nujno je potreben dober notranji čut – če lahko tako rečemo – dober opazovalni dar, da ugotovimo celotne učinke in jih pravilno povežemo. Pri tem pa ne moremo vedno presoditi le glede na sestavo, kajti obstajajo še mnoge snovi in učinkoviti dejavniki, ki jih še niso spoznali in odkrili, ki pa imajo pri delovanju svojo vlogo. Zato je potrebno računati ne le z znanimi, temveč misliti tudi na neznane dejavnike.

Oglejmo si sestave srednjeveških zdravil. Obstajajo takšne, ki so se ohranile do današnjih dni in ki so na dobrem glasu po dejavnosti zaradi bogastva z vitamini in ker imajo nekatere encime, čeprav takrat teh dejavnikov še niso poznali. Dober opazovalec tedanjega časa pa je opazil učinek vitaminov in encimov in jih s pridom uporabljal, ne da bi karkoli vedel o njihovem obstoju. Praktična izkušnja je gotovo v takšnih primerih prav toliko vredna, če ne več, kakor natančno kemijsko znanje.

Neznani dejavniki

Pogosto pripisujemo učinek kake rastline alkaoidu ali kaki drugi snovi. Če pa pridobimo alkaloid v čisti obliki, je delovanje sicer še vedno podobno, trajni učinek pa je lahko tudi drugačen. Tedaj kemikovi razlagi manjka nekaj, kar spada k učinku celotne rastline, in prav to je pomembni neznani dejavnik, ki ga nobeno znanje ne more zamenjati. Zato je pri naravnih zdravilih neizogibno potrebno, da ostane narava ohranjena kot celota. Pri nobenem rastlinskem pripravku tedaj ne bi smeli računati na posamezne dejavnike in jim pripisovati celotnega delovanja. Če iz arnike osamimo arnicin, ta ne bo nikoli deloval na srce in žile enako, kakor deluje snov z arnikinim izvlečkom, ki ga pridobimo iz nedotaknjene arnikine korenine.

Podobno je tudi s korenčkovim sokom. S čistim karotinom kot provitaminom ne bomo nikoli dosegli enakega delovanja kakor s celotnim korenčkovim sokom. Tudi pri kislem zelju opazujemo nekaj podobnega, kajti delovanje mlečne kisline, ki ga zasledimo pri kislem zelju, ni enako delovanju, ki ga dobimo s čisto mlečno kislino. To je zato, ker ne deluje le mlečna kislina sama, temveč so v kislem zelju še drugi proizvodi vrenja, ki ga bogatijo kot zdravilni dejavniki. Mnogih med njimi niti ne poznamo. Neizumetničena narava je, kako nam dokazujejo vsi zgledi, še vedno najboljši vir, ki nam daje najboljše pripravke. Je in ostane zanesljiva lekarna. Kdor je kot dober opazovalec posebno nadarjen, da te vrednote jemlje resno, bi moral to odlično lekarno uporabljati, kajti ne bo razočarala niti iskajočega raziskovalca, niti tistega, ki pusti, da mu svetuje in ga zdravi.

Pripravila: Urška Živko
Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Ljudski zdravnik.