Kdaj in zakaj sanjamo?

Kdaj sanjamo?  

Čeprav se večina strokovnjakov ne strinja o pomenu sanj, pa se strinjajo, da sanjamo večinoma ponoči, ko spimo. V redkih primerih pa lahko sanjamo tudi preko dneva, ko smo budni.  

si ljudje sanjamo od rojstva naprej. Včasih se sanj spomnimo, včasih ne, a to ne pomeni, da sanj nismo imeli. Spomin na sanje je namreč zelo krhek in običajno popolnoma izgine v parih minutah po tem, ko se prebudimo. Ohranimo ga lahko le, če si z močno namero sanje želimo zapomniti in zapisati. Običajno  si ljudje z globokim, trdnim spancem težje zapomnijo sanje kot tisti z rahlim oziroma plitkim spancem.  

Sanjamo lahko po več sanj na noč, ki so različno dolge in sicer od nekaj sekund do približno 20 minut. Strokovnjaki ocenjujejo, da sanje zasedejo nekje dve uri našega spanja.  Sanje se lahko ponoči pojavijo v vseh fazah spanja, najbolj pogoste pa so prav v času REM spanja in to proti koncu spanja. Kadar sanjamo v tem času, se sanj tudi lažje spomnimo. Takšne sanje pa so tudi bolj žive in realistične. V njih običajno zaznamo tudi več detajlov. Ena od razlag, zakaj bolj realistične-žive sanje sanjamo prav v tem času, je dejstvo, da v REM fazi spanja trdno spijo tudi naše mišice. To naj bi nas zavarovalo pred poškodbami, saj se telo ne more odzvati na burne-žive sanje, v katerih npr. kričimo in krilimo z rokami, da bi se ubranili napadalca ipd. V takšnih sanjah pa nas prav ta nemoč premikanja telesa običajno še dodatno spravlja v obup, zaradi katerega se včasih znervirani in potni tudi prebudimo, ter na ta način prekinemo moreče sanje.  

Zanimive so raziskave iz 70 ih let, kjer so ugotavljali, kaj se zgodi s sanjami, če človeku onemogočimo spanje v REM fazi spanja, ko so sanje najpogostejše. Ugotovili so, da so se sanje kljub temu pojavile, a v drugih fazah spanja ali celo preko dneva, ko so bili ti ljudje budni. Raziskovalci so zato zaključili, da so sanje nujni oz. potrebni sestavni del našega življenja. Ker če se ne morejo izraziti po običajni poti (ko spimo), možgani že poiščejo način, da izgubo sanj nadomestijo, pa čeprav bo to s sanjami v času budnosti.  

Zakaj sanjamo?  

Sanjam, ki se nam kot film ali zgodba kažejo v različnih podobah, idejah, uvidih, različnih občutenjih, zaznavah itd., različni raziskovalci sanj od filozofov, psihologov, teologov, naturopatov, nativnih ljudstev itd., že od nekdaj pripisujejo različen pomen. Tako boste lahko brali, da so sanje popolnoma nepomembne ali celo odraz bolezni, ali pa, da vsake sanje skozi simboliko nekaj sporočajo, do tega, da nam stvarstvo skozi sanje pošilja natančne napotke, kako rešiti problem oz. kako naprej, ko se v življenju znajdemo v težavah. Poglejmo nekaj različnih pojmovanj sanj.  

Predvsem nativna ljudstva, ki še živijo tesno z naravo in sami s sabo, so prepričana, da je vsakodnevna interpretacija sanj nujna za kakovostno življenje posameznika. Menijo, da sanj ne smemo ignorirati, saj imajo lahko pomembno sporočilo za nas vsak dan.

Starodavni Egipčani, Grki in Rimljani so npr. verjeli, da nam skozi sanje preroško govorijo bogovi ali duše umrlih, zato so tudi ti sanjam pripisovali velik pomen. 

Tudi Hipokratovi zdravniki so čutili velik pomen sanj, saj so si z njihovo interpretacijo pomagali pri zdravljenju svojih pacientov. 

Nasprotno pa Aristotel sanjam ni pripisoval večjega pomena. Zanj so bile sanje le nesrečen produkt domišljije, ki se pojavi, ko spimo.  

V krščanskem srednjem veku so npr. celo verjeli, da so sanje nekaj slabega in povezanega s skušnjavami, ki nam jih ponuja hudič.  

Tako S. Freud in C. Jung, ki sta se do potankosti poglobila v interpretacijo sanj, sta se v osnovi strinjala, da so sanje na nek način povezane z našo »podzavestjo«. Izražale naj bi npr. naše v življenju potlačene želje, strahove, skrbi … in nas opozarjale tudi na naše še neizkoriščene kreativne, karakterne, osebnostne … lastnosti, ki čakajo, da se izrazijo, da bi lahko postali celoviti, srečni oz. zadovoljni ljudje.  

Za terapevta kitajske tradicionalne medicine so sanje že več tisočletij, podobno kot za Hipokratove zdravnike, pomembna pomoč pri zdravljenju pacientov.  Interpretacijo sanj namreč vključujejo v diagnostiko, da lažje ugotovijo, kje je nastalo neravnovesje pretoka energij v telesu. Na primer kadar sanjamo, da jočemo, to pomeni, da je energija pljuč v neravnovesju, zato se bo terapevt usmeril na uravnavanje energije pljuč. Kadar sanjamo, da se potapljamo v jezeru, to pomeni, da je v neravnovesju energija ledvic itd.
Vsako čustvo je namreč povezano s posameznim organskim sklopom in z enim od osnovnih elementov, ki so ogenj, zemlja, les, voda in kovina.
Žalost, pa tudi element kovine, sta tako povezana s pljuči, zato so pogoste sanje, kjer jočemo oz. kjer se pojavi element kovine, lahko povezane z motnjami v delovanju pljuč. Pretirano veselje (ali pohlep) in element ognja sta povezana s srcem. Jeza in element lesa sta povezana z jetri. Skrb in element zemlje sta povezani z želodcem ter strah in element vode z ledvicami. Torej, kadar se boste zaradi zdravstvenih težav po pomoč zatekli k terapevtu kitajske tradicionalne medicine, vas bo ta  povprašal tudi o sanjah, zato si zlasti pogosto ponavljajoče sanje zapisujte.  

Nemalokrat pa je slišati tudi, da je ta ali oni znanstvenik, raziskovalec,… skozi sanje (ponoči ali podnevi) doživel uvid, ki mu je pomagal razrešiti ta ali oni problem. Zato pomen takšnih sanj ni majhen, posebej še, ko imamo od njih lahko koristi vsi, če je npr. rešitev problema omogočila tehnološki razvoj, ki nam omogoča boljše življenje ali pa denimo celo rešitev, kako zdraviti prej neozdravljivo bolezen.  

Kaj pa sanje v času budnosti?  

Kot ste že prebrali, lahko sanjamo tudi, ko smo budni. Raziskovalci imajo tudi glede sanj čez dan različna mnenja in jim pripisujejo različen pomen.  

Brali ste že, da se nam lahko posebne sanje pojavijo tudi v času budnosti in nam tako pomagajo pri razrešitvi problema. Takšne sanje bi lahko poimenovali tudi zavestne sanje oz. uvid, saj nam zavest lahko narekuje rešitev problema. Takšnih navdihujočih sanj pa žal ne sanja veliko ljudi. Precej več ljudi preko dneva »odnesejo« sanje, zaradi katerih se lahko nemalokrat znajdejo v težavah.  

Dnevne sanje namreč lahko nastopijo, tudi ko naša koncentracija zaniha in npr. razum odtava stran od zavesti. Takrat se nivo našega zavedanja zmanjša in je lahko podoben nivoju zavedanja, ko spimo. Zavest torej na nek način drema ali spi, domišljija pa v tem času ustvari cel kup prijetnih ali neprijetnih scenarijev in fantazij. Nekateri znanstveniki pripisujejo takim dnevnim sanjam celo polovico naših misli čez dan. Menijo namreč, da je takšnih misli (oz. dnevnih sanj) čez dan precej več, kot smo si pripravljeni priznati. Verjetno se je že vsak izmed nas kdaj znašel v neugodni situaciji, ko nas je sredi sestanka, učne ure, vožnje avtomobila, … nekdo iz takšnih sanj zbudil s stavkom: »Ooo, kje pa si?«. Še huje pa bi bilo, če bi nas iz takšnega sanjarjenja morala zbuditi prometna nesreča ali kaj podobnega. Namreč v času takšnih sanj se pogosto ne zavedamo realnosti…

Pojdimo torej pravočasno v posteljo, pa se bodo sanje namesto čez dan morda v celoti odvrtele raje ponoči. Kadar ne moremo spati, nam za boljši spanec, poleg seveda reševanja pravega vzroka nespečnosti (problemi s partnerjem, nezadovoljstvo z delom itd.), lahko pomagajo tudi naravni rastlinski pripravki. Eden takšnih je tudi A.Vogel Dormeasan. Gre za tradicionalno rastlinsko zdravilo iz baldrijana in hmelja, ki nam lahko učinkovito pomaga ob nespečnosti, napetosti in nemiru. Več o njem si lahko preberete tukaj. 

Tekst: Adriana Dolinar