Nespečnost

S temi tegobami se spopada mnogo ljudi, zlasti v zahodnem svetu. Vzroki zanje so različni – včasih jih sproži kakšna telesna bolezen, še pogosteje pa jih povzročajo različne čustvene oziroma duševne težave, na primer tesnoba.

Tesnoba je v osnovi čisto normalen telesni odziv, kadar je situacija, v kateri se znajdemo, resnično grozeča (na primer če na nas preži divja žival, če se iz oči v oči srečamo z oboroženim roparjem ipd.). Težava pa nastane, kadar nas tesnoba spremlja tudi v vsakdanjem življenju. K temu verjetno pripomore hiter način življenja, pritiski v službi in veliko družinskih obveznosti. Če se s takimi težavami ne znamo uspešno spopadati in si vzeti čas za sprostitev, imamo dobre možnosti za razvoj tesnobe.  

Verjetno je odveč poudarjati, da se tesnobna oseba zvečer v postelji težko sprosti in zaspi. Pravzaprav se dogaja celo, da se tesnoba zvečer še poslabša – čez dan naše misli zaposlujejo različne obveznosti, zvečer, ko se zunanji dražljaji umirijo in slišimo le še sebe, pa vsi občutki zaskrbljenosti pridejo do polnega izraza. Nekaterim ljudem s tesnobo vseeno nekako uspe zaspati, vendar jih ponoči občutki zaskrbljenosti prebujajo in se nikdar ne morejo povsem naspati. Posledice takih težav so očitne: utrujenost, slabša storilnost, slabša zmožnost osredotočenja, razdražljivost in splošno slabo počutje.  

Najbolj učinkovit način lajšanja teh težav je žal hkrati tudi najbolj dolgotrajen. Tesnobe se je treba lotiti pri vzrokih in ugotoviti, kateri so tisti vzorci v naših mislih, ki nas pripeljejo v takšno stanje. Praktično vedno obstaja način, da se s težkimi življenjskimi situacijami borimo bolj učinkovito z manj občutki tesnobe; je pa res, da pot do tega cilja ni vedno preprosta. 

Medtem ko hodimo po njej, pa lahko težave ublažimo tudi z različnimi zdravili. Uporaba kemičnih (sinteznih) pomirjeval in uspaval je prevelika in to kljub znanim tveganjem – odvisnosti in potrebi po vedno večjih odmerkih. Zato se je v iskanju olajšanja težav s tesnobo in nespečnostjo bolje obrniti k naravi – ta nam ponuja kar nekaj zdravilnih rastlin, ki te težave učinkovito lajšajo in hkrati ne zasvojijo. Tri izmed najpogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin s pomirjevalnim učinkom so baldrijan, hmelj in oves.  

Baldrijan ali zdravilna špajka je zelnata trajnica iz družine špajkovk (latinsko Valerianaceae). Raste v predelih Evrope in Azije z zmernim podnebjem. Baldrijanovo eterično olje dodajajo pelinkovcem, v preteklosti pa so korenino uporabljali v prehrani kot začimbo. V medicini uporabljamo korenino (izvleček, redkeje čaj ali eterično olje) kot pomirjevalo.  

Hmelj je trajna ovijalka iz družine konopljevk (latinsko Cannabaceae). Raste na severni polobli v predelih z zmernim podnebjem. Cvetove ali njihove izvlečke uporabljamo v pivovarstvu in pri izdelavi vermuta. Uporabljamo jih tudi v medicini, saj imajo pomirjevalni in uspavalni učinek, uravnavajo apetit in izboljšujejo prebavo.  

Obe rastlini vsebuje naravno zdravilo A.Vogel Dormeasan, pomirjevalo in uspavalo rastlinskega izvora. Namenjeno je lajšanju blagih stanj nemira in napetosti ter za lažje uspavanje. Raziskovalci so za to kombinacijo zdravilnih učinkovin pokazali presenetljivo lastnost, in sicer učinkovito lajšanje težav s spanjem že po enem odmerku! Dormeasan je tako učinkovita pomoč tistim, ki čutijo tesnobo in zato tudi slabo spijo, pri tem pa ne povzroča odvisnosti. 

Pri nemiru in napetosti pomaga tudi oves (latinsko Avena sativa) - enoletna rastlina iz družine trav (Poaceae). Visok je do 110 cm in najbolje uspeva na rudninskih tleh na sončnih območjih. V naravi se največ pojavlja v Evropi in osrednji Aziji, pogosto pa ga tudi gojijo. V prehrani se uporablja že okrog 4000 let. Oves najdemo tudi v prehranskem dopolnilu A.Vogel Avenaforce, ki vsebuje sok, iztisnjen iz zeli svežega cvetočega ovsa. Uporabljamo ga kot dopolnitev prehrane, kadar smo nemirni, razdraženi in težko umirimo misli – tudi pred spanjem. Tudi za ta izdelek je značilno, da ne povzroča odvisnosti.

Alfred Vogel je Dormeasan in Avenaforce zasnoval na podlagi svojih številnih izkušenj. Oba spadata v skupino njegovih tradicionalnih izdelkov, ki so uspešno v rabi že desetletja.    

Viri:
Petauer Tomaž. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. TZS. Ljubljana, 1993.    

Jure Perko, mag. farm.  

Oglejte si še:

• Naravna pomoč pri nespečnosti, napetosti in nemiru
• Vse informacije o spanju na enem mestu