Ko otrok ponovno zboli za prehladom, nas to ne preseneča. Vajeni smo pogostih prehladnih obolenj, posebej če je vključen v vrtec ali šolo. A za okužbami dihal pogosto obolevajo tudi starejše osebe in pri teh je potek obolenja pogosto tudi resnejši.
V prispevku bomo pogledali, zakaj se to dogaja in kateri dejavniki so tisti, ki jih velja upoštevati v skrbi za dobro telesno odpornost tudi v pozni starosti. Ameriški slamnik in Voglovo zdravilo iz njega je lahko zelo učinkovita preventiva in pomoč, ko so prehlad, gripa in z njim povezani zapleti že tukaj.
Tako kot na stara leta slabše deluje naša prebava, sklepi vse bolj škripljejo, ostrina vida se slabša … šibi tudi moč našega imunskega sistema. Zaradi staranja nas torej imunski sistem tudi vse težje ščiti pred strupi, rakavimi celicami, glivicami, virusi, bakterijami ali paraziti. Zaradi tega starejši lahko tudi hitreje zbolijo za prehladom ali gripo. Prav tako se pri njih iz istega razloga iz viroze lažje razvije bakterijsko vnetje dihal.
Čeprav bakterijsko vnetje dihal, ki pogosto sledi virusnemu vnetju, tudi za mlajše ni mali zalogaj, pa se zlasti pri starejših od 65 let lahko konča tudi z obiskom bolnišnice ali nosi še hujše posledice. Po podatkih Ameriškega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) naj bi bilo med kar 70 in 85 odstotki smrti zaradi sezonske gripe pri starejših od 65 let. Ko starejši zbolijo za gripo, naj bi imeli še nekaj tednov po prebolelem obolenju tudi povečano tveganje za srčno ali možgansko kap. Tudi splošno zdravstveno stanje se jim po takšnem obolenju lahko trajno poslabša.
Imunski sistem starejših dodatno obremenjujejo kronična obolenja, kot so diabetes, srčno žilna obolenja, revma, artritis in drugo. Zaradi kroničnih telesnih vnetij so obrambne moči preobremenjene in kot take težje kos še virusom ali bakterijam. Obenem je znano, da imajo diabetiki zaradi težav v uravnavanju glukoze in zdravil, ki jih za to prejemajo, pogosto porušeno kislo-bazno ravnovesje. Zakisanost telesa še dodatno olajša vdor, naselitev in napredovanje mikrobov globlje v telo.
Ker se starejši npr. zaradi bolečin v sklepih (artritis kolena, kolka …) težje gibljejo, se zadržujejo večinoma v zaprtih prostorih tudi poleti. Posledično niso deležni dovolj poletnih sončnih žarkov, da bi napolnili tekom zime izpraznjene rezerve sončnega vitamina D. Ta namreč ni pomemben le za zdravje in čvrstost kosti in zob, ampak tudi za dobro delujoč imunski sistem. Mnogo starejših prav tako ne uživa prehranskih dopolnil z vitaminom D3 tekom mrzlih mesecev (od oktobra do marca), kar podhranjenost obrambnih moči z njim še poveča, dovzetnost za okužbe pa prav tako. Pregled raziskav z vitaminom D razkriva tudi, da je preskrba telesa z njim še kako pomembna za premagovanje resnih obolenj. Pomanjkanje vitamina D namreč povezujejo z razlogom za smrt kritično bolnih na intenzivnih oddelkih širom po svetu. Zato se utemeljeno razmišlja, da bi utegnilo jemanje prehranskih dopolnil z D3 preprečiti resne okužbe, sepso in smrt kritično obolelih na intenzivnih oddelkih.
Tako želodec kot črevo na stara leta vse slabše delujeta. Posledica tega je dodatno šibenje obrambnih moči iz več razlogov. Ker želodcu pogosto na stara leta primanjkuje želodčne kisline, se z zaužito hrano ali pijačo lažje globlje v telo prikradejo paraziti ali škodljivi mikrobi. Ti bi se sicer ob močni kislini ustavili in uničili že v želodcu. Pomanjkljivo izločanje prebavnih sokov in pri starejših pogosto prisotna črevesna disbioza (ki jo starostniki pogosto ustvarijo tudi z jemanjem številnih sinteznih zdravil: od antibiotikov, zaviralcev izločanja želodčne kisline, kortikosteroidov …) vodi tudi v slabšo prebavo zaužite hrane in posledično slabšo oskrbo naših teles z aminokislinami, vitamini, minerali, potrebnimi tudi za dobro delovanje imunskega sistema.
Obenem je znano, da tudi že sama sprememba v sestavi in funkciji črevesne flore lahko vpliva na delovanje imunskega sistema in s tem na pojav različnih obolenj (vnetnih, avtoimunskih, nevrodegenerativnih in drugih). Raziskave na miših razkrivajo, da črevesna disbioza prispeva k razvoju bakterijske superinfekcije pljuč po gripi. Starostno pogojena lenost prebavil pa prav tako ni v pomoč našim obrambnim močem, saj z zaprtjem zastajajo v telesu tudi mnogi toksini, ki bi se z blatom sicer izločili. Toksična obremenjenost telesa zavira delovanje obrambnih moči.
Pomanjkanje vitamina D pa ni edina težava starostnikov zaradi premalo gibanja na svežem zraku in soncu. Pomanjkanje gibanja namreč med drugim šibi tudi celično imunost. Pregled raziskav iz leta 2019 razkriva, da lahko zmerno intenzivna vadba spodbudi celično imunost s povečanjem kroženja imunskih celic v našem telesu. Redna zmerna telesna dejavnost tako lahko okrepi našo odpornost na infekcije in obratno.
Starostniki pogosto trpijo zaradi različnih bolečin, ki jih rade pestijo tudi ponoči. Posledica je slaba kakovost spanja oz. pomanjkanje spanja. Spanje ni pomembno le za dobro regeneracijo in čiščenje telesa, ampak tudi za dobro delovanje različnih delov imunskega sistema. Znano je, da že krajše pomanjkanje spanja, npr. če spimo na noč le 4 ure, za 72 odstotkov zniža aktivnost naravnih celic ubijalk. Te celice imunskega sistema so npr. pomembne tudi za prepoznavo in uničevanje potencialno rakavih celic. Pomanjkanje spanja pa med drugim povezujejo tudi s povečanjem telesnih vnetij in večjo dovzetnostjo za infekcije.
Starostniki lahko obrambne moči, poleg tega, da skrbijo za kakovostno prehrano, potrebna prehranska dopolnila, da dovolj spijo in so telesno aktivni … krepijo tudi z dolgoročnim preventivnim jemanjem ameriškega slamnika. Izvlečki iz cele rastline ekološko vzgojene škrlatne ehinaceje, kot je zdravilo A. Vogel Echinaforce, se namreč uporablja tako za preprečevanje kot zdravljenje običajnega prehlada in gripe in z njimi povezanimi znaki, kot so: kašelj, nahod, solzenje, vnetje žrela, glavobol in bolečine v mišicah. Zdravilo namreč po potrebi spodbuja imunski sistem in s tem pripomore k povečani imunski odpornosti organizma.
Za preprečevanje prehlada ali gripe ter njunih zapletov ga je dobro uživati vsak dan v preventivnem odmerku v obdobju hladnejših mesecev oz. ko je pojav obolenj in s tem možnost okužbe največja. Uživamo ga neprekinjeno 8 tednov, sledi teden dni odmora in po potrebi kuro ponovimo.
Besedilo: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Okužbe dihal lahko povzročijo virusi in bakterije. Najbolj izstopajoči virusni okužbi dihal sta prehlad ter gripa in se le redko pojavita sočasno. Ob morebitnih zapletih sta lahko usodna oba.
Stabilen imunski sistem je temelj našega zdravja. Vendar s staranjem organizma in pešanjem nekaterih fizioloških funkcij slabi tudi njegovo delovanje.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.