Krepitev imunskega sistema pri otrocih

V zgodnjem obdobju po porodu novorojenčka pred povzročitelji bolezni tako ščitijo materina protitelesa. Ta zaščita pri približno treh mesecih upade, med tem pa otrokov organizem že gradi lasten imunski odziv. Vsak kontakt s povzročiteljem otrokov imunski sistem zazna, se z njim spozna in najde način, da ta postane neškodljiv. Pri vnovičnem stiku s tem povzročiteljem se t.i. limfociti, ki so podskupina belih krvnih telesc, le-teh spomnijo in tako se lahko imunski sistem pred njim hitreje in bolj tarčno ubrani.

Do okužbe pa pride vselej tedaj, ko obrambne sile povzročitelja (še) ne poznajo. Zato so kašelj, nahod in boleče grlo za otroka »potrebni«, kajti le tako se telesna odpornost lahko razvija naprej. V pretirano čistem okolju se imunski sistem ne more piliti.

Ko se pri otroku vrstijo prehlad za prehladom, so starši zelo zaskrbljeni. A pogost nastop virusnih okužb, ki brez komplikacij same izzvenijo, še ni pokazatelj imunske pomanjkljivosti, posebej tedaj ko je otrok pogosto v stiku z drugimi otroci (npr. v vrtcu). O povečani dovzetnosti za prehlad, ki kaže na slab imunski sistem, govorimo, ko: 

• se pri malih in predšolskih otrocih letno pojavi več kot osem do dvanajst okužb 
• se okužba kljub ustrezni terapiji ne pozdravi 
• pogosto prihaja do vnovične okužbe z istim povzročiteljem 
• je potek bolezni bolj kompliciran kot je to običajno 
• ima otrok redno komplikacije, kot so vnetje srednjega ušesa, pljuč, možganov ali možganske mrene
• okužbo povzročijo nenavadni povzročitelji 
• se na koži, nohti ali v ustih pojavijo zelo trdovratne glivične obloge 
• se pogosto pojavljajo globoki ognojki na koži in organih 
• ko nastanejo trajne posledice 
• so bolezni imunske pomanjkljivosti prisotne že v družini

Pojem »imunost« pomeni neobčutljivost (odpornost) organizma na zunanje vplive, kot so npr. virusi, bakterije ali glivice. Govorimo torej o zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Sestavlja jo prirojena in pridobljena (adaptivna) imunost:

• Prirojena imunost sloni na posebnih beljakovinskih molekulah (protitelesa), ki znajo prepoznati povzročitelje bolezni. Ta se preko posteljice prenesejo iz matere na plod in otroka po porodu ščitijo pred nalezljivimi boleznimi. Prirojena imunost na vse mikrobe reagira enako, zato jo označujemo tudi kot »nespecifični imunski sistem«. 
• Pridobljena imunost je posledica stika s povzročiteljem bolezni, pri čemer se je obrambni sistem z njim moral aktivno spopasti. Zdravniki v tem primeru govorijo o »okužbi«. Do »tihe okužbe« pa pride, ko se telo z bakterijami in drugimi mikrobi spozna brez posledic. V obeh primerih se imunski sistem ob stiku s poznanim povzročiteljem hitreje odzove. Pridobljena imunost je mogoča le proti povzročitelju, ki je bolezen sprožil, zato jo imenujemo tudi »specifični imunski sistem«.

Ta imunski spomin je tudi razlog, zakaj za nekaterimi boleznimi, kot so denimo ošpice, zbolimo le enkrat v življenju. Telesna odpornost pa ni nujno vezana na te specifične mehanizme. Virus pasje kuge, ki je soroden virusu ošpic, denimo pri človeku ne povzroča bolezni. Za imunost poskrbi prirojeni, nespecifični imunski sistem. Pri tem povzročitelja zaradi določene strukture na površini prepozna kot tujega in ga naredi nenevarnega. Tako je človek proti določenim povzročiteljem bolezni imun že od vsega začetka, proti drugim pa lahko imunost pridobi.

Pri povišani dovzetnosti za okužbo zaradi prirojene ali pridobljene obrambne oslabljenosti pediater uporabi preverjen postopek zdravljenja. Pri otroku, ki se normalno razvija, medikamentozni ukrepi za krepitev imunskega sistema niso potrebni, saj otrokovi obrambni mehanizmi, podobno kot tudi drugi organi, rastejo in dozorevajo. Imunski sistem tako treniramo in ga krepimo za kasnejša obdobja.

Sredstva, ki krepijo odpornost, so pri odraslih dobrodošla, za otroke pa so lahko tudi nevarna. Tako je denimo česen za mlajše od desetih mesecih tabu tema. Otrokom do prvega leta tudi ne smemo dajemo medu. Tudi o dodajanju prehranskih dodatkov se je treba posvetovati z zdravnikom.

Za krepitev imunskega sistema poleg mikrobiološke terapije, ki lahko ponovno vzpostavi poškodovano črevesno mikrobioto, v poštev pridejo tudi fitoterapija in določene metode, kot je denimo Tradicionalna kitajska medicina (TKM), biokemija po Schüsslerju ali terapija s prehrano. Homeopatija poleg tega v obzir vzame tudi specifično duševno in konstitucijsko zasnovo (ki upošteva telesne in psihične danosti).

Pred uporabo fitoterapevtskih sredstev, gre torej za izvlečke (svežih) rastlin, se je potrebno posvetovati s pediatrom. V pomoč pridejo naslednje rastline: 

• ozkolistni trpotec za lajšanje suhega kašlja 
• slez pri razdraženi sluznici 
• svež ameriški slamnik (Echinacea purpurea) v posebnih pripravkih za otroke (od četrtega leta starosti).

Poleg tega lahko za krepitev imunskega sistema pri otrocih uporabljamo tudi sledeče: 

• Echinacea D2 stimulira imunski sistem. Previdno pri majhnih otrocih, ki trpijo zaradi alergije na košarnice ali imajo kronična obolenja. 
• Dulcamara D12 pri težavah, ki jih povzroča vlažno vreme. 
• Silicea D12 pri nagnjenju k počasi nastajajočim ognojkom. Silicea spodbuja aktivnost telesu lastnih obrambnih celic. 
• Calcium carbonicum pri poslabšanju simptomov zaradi telesnih in duševnih naporov, mraza, vlažnega zraka, vode ali umivanja. 
• Thuja D12 pri nagnjenju k okužbam v dihalnih in sečnih poteh ter hladnim rokam in nogam, potenju kože in bradavicam. 
• Ferrum phosphoricum D12 med ostalim pri utrujenosti, nezmožnosti koncentriranja zaradi motnje v presnovi železa.

Otrokovo zdravje pa lahko krepimo tudi z naslednjimi preprostimi ukrepi: 

• Zadostna preskrba s tekočino preprečuje izsušitev sluznic in tako zmanjša dovzetnost za okužbo. Priporočeni sta voda in zeliščni čaji. 
• Izogibanje suhemu zraku, npr. s prezračevanjem ali z uporabo inhalatorja. 
• Savna in Kneippova terapija, tudi v blagi obliki, utrjuje organizem. Seveda pa to ni primerno za premajhne otroke in tiste, ki v to ne privolijo.

Prirojene (primarne) okvare imunskega sistema so zelo redke, prizadenejo približno enega na deset tisoč otrok. Telesu lastni obrambni sistem pri teh otrocih ne deluje v zadostni meri, zato jih ne more dovolj obvarovati pred povzročitelji bolezni kot so bakterije, virusi, glivice in zajedavci. Značilni so naslednji zapleti: 

• Pogoste bakterijske in virusne okužbe 
• Ponavljajoči in globoki abscesi na koži in organih
• Trdovratne glivične obloge na koži in nohtih
• Nezadostno pridobivanje telesne teže in pomanjkljiva telesna rast
• Pogosto pojavljanje resnih obolenj kot so denimo pljučnica, meningitis, zastrupitev krvi 
• Bolezen presadka proti gostitelju pri novorojenčku, ki se kaže z nepojasnjeno kronično rdečico po vsem telesu, zlasti po dlaneh in podplatih. Bolezen povzročijo posebne imunske celice, ki jih otrok prejme od matere.

Pri prirojenih okvarah imunskega sistema govorimo o genetski napaki – okvaro otrok torej podeduje. Pojavi se lahko takoj ob rojstvu, lahko pa tudi kasneje v življenju. Poznamo pa tudi pridobljene (sekundarne) okvare imunskega sistema, ki se pojavijo denimo zaradi nalezljivih bolezni (npr. ošpice), rakavih obolenj (npr. levkemija) ali zdravil (npr. imunosupresivi za zaviranje delovanja imunskega sistema).

Obisk zdravnika ob prehladu je priporočljiv v naslednjih primerih:

• Ko telesna temperatura dojenčka do treh mesecev starosti naraste do 38 st. Celzija ali višje ali ko kašlja.
• Ob visoki telesni temperaturi otroka (39 st.C ali več) oz. ko se le-ta najkasneje v dveh dneh ne normalizira 
• Če otrok dlje časa zavrača tekočino 
• Ko otrok deluje apatično 
• Ko je njegovo splošno počutje zelo slabo oz. je otrok videti zelo bolan 
• Ko nahod ali kašelj vztraja več kot teden dni oz. se še poslabša 
• Če se pojavijo težave z dihanjem, hripavost ali hitrejše dihanje 
• Če ima otrok bolečine 
• Pri bolečinah v ušesih (pri otrocih do dveh let) ali če te trajajo dlje od dveh dni
• Pri bolečem kašlju ali ko se pojavi lajajoč kašelj 
• Če je sluz obarvana rumeno ali (zaradi primesi krvi) - rdeče
• Če se ob tem pojavijo še težave kot so driska ali bruhanje
• Če opazite izpuščaje na koži 
• Če se počutite negotovo glede otrokovega stanja 
• Če obstaja sum povečane dovzetnosti za bolezen (glej tudi razdelek Simptomi / Težave pri povišani dovzetnosti za okužbe)

V hladnejšem delu letu imajo virusi in bakterije lahko nalogo. Nižje temperature jim dobro denejo in jim obenem omogočajo, da se hitreje razmnožujejo. Hladno in vlažno vreme ter nihajoče temperature tudi močneje obremenjujejo imunski sistem otroka. Ogrevanje v bivalnih prostorih še dodatno draži sluznico dihal in jo izsušuje. Tako se telo težje znebi mikrobov, otroci pa so bolj dojemljivi za okužbe. Imunski sistem dodatno izčrpavajo psihični in fizični stres, pomanjkanje spanja in pomembnih hranil v prehrani. Vse to prispeva k temu, da se okužbe vrstijo druga za drugo.

Otrokovo zdravje lahko podpremo s preprostimi ukrepi: 

• Dojenje 
• Raznolika prehrana, bogata z vitamini, mineralnimi snovmi in vlakninami krepi imunski sistem. 
• Ne stremite k pretirani higieni, saj lahko ta botruje pojavu alergij.
• Poskrbite, da bo otrok vsak dan vsaj pol ure na svežem zraku. 
• V stanovanju in avtomobilu ne kadite.
• Bivalne prostore redno prezračujte. 
• Pazite na pojav plesni v stanovanju. 
• Poskrbite za zadosten spanec otroka, saj se imunski sistem regenerira med spanjem. 
• V spalnem prostoru naj bo temperatura 18 stopinj Celzija.
• Izogibajte se stresu, saj stresni hormoni slabijo obrambne moči. 
• Poskrbite, da bo otrok vesel, da se bo dovolj gibal in da bo dovolj na svežem zraku. Počutje in imunski sistem sta tesno povezana.

Bodoča mati lahko že v času nosečnosti pripomore h krepitvi imunskega sistema otroka: 

• Odsotnost stresa 
• Zdrava, uravnotežena prehrana 
• Odsotnost kajenja
• Naj ne uživa alkohola 
• Naravni porod

Osnova za dobro delujoč imunski sistem je raznolika, uravnotežena prehrana, ki vsebuje obilico sadja in zelenjave (tako kaže tudi prehranska piramida). Le s premišljeno kombinacijo hranilnih snovi se lahko otrokov imunski sistem učinkovito brani pred mikrobi. Za močan imunski sistem so pomembni zlasti naslednji vitamini in minerali: 

• Vitamin A podpira prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Pomemben je za vzdrževanje ravnovesja na koži in sluznicah, ki predstavljajo zunanjo bariero pred povzročitelji bolezni. Vsebujejo ga živila živalskega izvora, kot so denimo jetrca, njegovo predstopnjo – betakaroten, pa najdemo v barvitih vrsta sadja in zelenjave, kot so korenje, špinača, paradižnik, marelice.
• Vitamin D med ostalim podpira makrofage (celice požiralke) nespecifičnega imunskega sistema kot tudi limfocite (podskupina belih krvnih telesc) specifičnega imunskega sistema. Nastaja v koži, ko jo izpostavimo soncu. Najdemo pa ga tudi v mastnih ribah, kot so slanik ali losos, pa tudi v jurčkih in kokošjih jajcih. -
• Vitamin C varuje celice imunskega sistema tako, da lovi prosti radikale (deluje kot antioksidant). Aktivira makrofage (celice požiralke). Vsebujejo ga denimo citrusi, paprika in križnice. 
• Selen je pomemben tako za prirojeni kot za pridobljeni imunski sistem. Dober vir selena so oreščki, denimo arašidi in brazilski oreščki, pa tudi določene vrste rib, npr. slanik in tuna. 
• Železo izboljša dejavnost makrofagov (celic požiralk) in poveča število limfocitov, ki se uvrščajo med bela krvna telesca. Med ostalim ga najdemo v mesu in mesnih izdelkih.

Večina imunskega sistema se nahaja v črevesju. Delovanje teh obrambnih celic je med ostalim odvisna od poseljenost bakterij v črevesju. Zato je uravnotežena črevesna mikrobiota zelo pomembna. Poskrbite za to, da bo v otrokovi prehrani dovolj balastnih snovi iz polnozrnatih žit ali zelenjave, saj so to prebiotiki, ki predstavljajo mikrobom hrano. Dobra podpora imunskemu sistemu so tudi mlečni izdelki z živimi bakterijami (probiotiki) in fermentirana živila kot so kislo zelje. Vsi ti skrbijo za ugodno okolje znotraj črevesja.

Internet:

https://flexikon.doccheck.com/de/Immunit%C3%A4t

https://www.pharmazeutische-zeitung.de/ausgabe-342016/zwischen-zwei-welten/ 

https://www.apotheken-umschau.de/familie/kindergesundheit/nestschutz-abwehrkraefte-fuer-neugeborene-793319.html 

https://www.springermedizin.de/emedpedia/paediatrie/erhoehte-infektanfaelligkeit-bei-kindern-und-jugendlichen?epediaDoi=10.1007%2F978-3-642-54671-6_100 

https://www.springermedizin.de/physiologische-infektanfaelligkeit-oder-immundefekt/9309316?fulltextView=true

https://www.aerzteblatt.de/archiv/208626/Primaere-Immundefekte-Wenn-ein-Infekt-auf-den-anderen-folgt

https://www.gesundheitsinformation.de/das-angeborene-und-das-erworbene-immunsystem.html 

https://www.kindergesundheit-info.de/themen/krankes-kind/erkrankungen/grippaler-infekt/

https://www.kinderaerzte-im-netz.de/krankheiten/erkaeltung-grippaler-infekt/

https://www.kinderaerzte-im-netz.de/news-archiv/meldung/article/nach-der-geburt-macht-das-immunsystems-eine-rasante-entwicklung-durch/ 

https://www.kinderaerzte-im-netz.de/news-archiv/meldung/article/babys-werden-mit-gedrosseltem-immunsystem-geboren/ 

https://www.kinderaerzte-im-netz.de/news-archiv/meldung/article/kleinkinder-sollten-keine-echinacea-praeparate-bekommen/

https://www.bdh-online.de/krankheiten-lexikon/infektanfaelligkeit-bei-kindern/ 

https://www.swissmom.ch/de/krankheiten-baby-und-kind/kleine-wehwehchen/abwehrkraefte-staerken-18883 

https://www.deutsche-apotheker-zeitung.de/news/artikel/2017/12/01/warum-immer-ich-das-immunsystem-staerken

https://www.bzfe.de/ernaehrung/ernaehrungswissen/gesundheit/das-immunsystem-staerken/ 

https://www.usz.ch/krankheit/immundefekte/ 

pdf:

Deutsche Gesellschaft für Kinder- und Jugendmedizin: Mein Kind hat ständig Infekte… (2018), https://www.dgkj.de/fileadmin/user_upload/images/Elternseite/Elterninformationen/DGKJ_Infekte_18.pdf

Liese: Das infektanfällige Kind, Z. Allg. Med. 2003; 79:483 – 489. https://www.online-zfa.de/fileadmin/user_upload/Heftarchiv/ZFA/article/2003/10/10.1055-s-2003-43443.pdf

Knjige:

Kayser, Bienz, Eckert, Zinkernagel: Medizinische Mikrobiologie, Thieme, 10. Auflage (2001)

Naturmedizin für Kinder, Zabert Sandmann, 1. Auflage (2005)

Mayatepek: Pädiatrie, Urben & Fischer, 1, Auflage (2007)