Poznate stranske učinke jemanja antibiotikov?

Kaj so antibiotiki?

Antibiotiki so substance, namenjene preprečevanju razmnoževanja patogenih bakterij oz. uničevanju le teh. V prvem primeru gre za skupino bakteriostatičnih antibiotikov, ki s svojo prisotnostjo v okolju na različne načine preprečujejo razmnoževanje škodljivih bakterij. V drugem primeru gre za skupino baktericidnih antibiotikov, ki v okolju, kjer so prisotni, škodljive bakterije ubijejo. To dosežejo s poškodbo bakterijske integritete, bakterijske celične stene ali s poškodbo struktur, nujnih za življenje znotraj bakterije. Predstavniki baktericidnih antibiotikov so npr. penicilin, metronidazole, fluorokinoloni itd. Predstavniki bakteriostatičnih mikrobov pa so npr. tetraciklini, trimetoprim, makrolidi itd.

Za odkritje antibiotikov naj bi bil najbolj zaslužen Aleksander Fleming, ki je leta 1928 odkril penicilin -antibiotično snov iz plesni Penicillium notatum. Od takrat so antibiotiki doživeli pravi razcvet.

Z njihovim odkrijem smo res prenekatero prej usodno obolenje, kot je npr. sifilis, tuberkuloza … lahko pozdravili. Toda v desetletjih po odkritju antibiotikov smo ugotovili, da zaradi nepreudarne uporabe oz. prelahke dostopnosti le-teh, antibiotiki danes ogrožajo naša življenja. Zakaj?

Pojav odpornih bakterij na antibiotike

Eden najbolj perečih stranskih učinkov nepreudarne uporabe antibiotikov je širjenje bakterij, odpornih na antibiotike. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je to resen svetovni problem, saj za na antibiotike odpornimi bakterijami lahko zboli vsakdo - ne glede na to, na katerem koncu sveta smo in ne glede na to, koliko smo stari. Če obolimo za takšno bakterijo, pa to pomeni, da smo v življenjski nevarnosti, posebej še če je to bakterija, ki je razvila odpornost na vse obstoječe antibiotike. Tako letno samo v Evropi umre 25 000 ljudi, ker so se okužili z večkratno odporno bakterijo.

Zakaj so bakterije razvile odpornost na antibiotike, se nemara sprašujete? Odgovor je preprost – to je njihov naravni mehanizem obrambe oz. zaščite pred njim škodljivimi snovmi. Da je teh bakterij po vsem svetu že tako veliko, pa smo krivi sami, ker smo antibiotike uporabljali napačno. Predvsem to pomeni, da smo jih uporabljali prepogosto takrat, ko to ni bilo potrebno – npr. za vsako neznatno bakterijsko infekcijo, ki bi jo lahko pozdravili drugače. Nato za zdravljenje prehladnih obolenj, kjer antibiotiki sploh ne pomagajo. Npr. ca. 50 odstotkov Evropejcev ne ve, da antibiotiki ne pomagajo pri prehladu in gripi. Torej ne vedo, da antibiotiki uničujejo bakterije in ne viruse, ki so povzročitelji prehlada ali gripe.

Ob evropskem dnevu antibiotikov, 18. 11. 2010, so strokovnjaki ECDC opozarjali, da je še vedno do 50 % antibiotikov predpisanih neustrezno. Torej jih stroka še vedno mnogo prevečkrat napačno predpisuje. Prav tako pa na razvoj na antibiotike odpornih bakterij vplivamo tudi sami, npr. kadar terapije z antibiotiki ne opravimo do konca in preživele bakterije »naštudirajo« napadalca in nanj razvijejo obrambo. Še dodaten problem, ki podpira razmah na antibiotike odpornih bakterij, pa je uporaba antibiotikov v živinoreji.

Disbioza oz. porušena mikroflora v črevesju in posledične težave

Poleg resnih stranskih učinkov, kot je naraščanje rezistence bakterij na antibiotike, pa obstajajo tudi mnogi drugi, ki prav tako niso zanmarljivi. Npr. pogosti stranski učinki, zapisani v navodilu za uporabo antibiotikov, so diareja, napihovanje, slaba prebava, bolečine v trebuhu, izguba apetita, slabokrvnost …

Ti so predvsem posledica uničevanja koristnih bakterij, ki normalno prebivajo v našem črevesju. Antibiotiki namreč poleg škodljivih bakterij vedno uničujejo tudi koristne bakterije, ki pa so za nas prav tako življenjskega pomena. Bolj ko so antibiotiki »močni« - tki. širokospektralni, baktericidni, večjo škodo naredijo tudi našim koristnim bakterijam v črevesju. Npr. nevrologinja in nutricionistka Natasha Campbell-McBride, avtorica knjige GAPS - Gut and Psychology Syndrome, je mnenja, da če bi črevesno floro sterilizirali – torej pobili vse bakterije …, ki živijo v našem črevesju, bi umrli. Razlog? Koristne bakterije v našem črevesju ne le da pomagajo pri prebavi zaužite hrane, vsrkavanju prebavljenih vitalnih snovi v telo, nujnih za ohranjanje zdravja, in na sploh funkcioniranja telesa, ampak proizvajajo še kopico telesu vitalnih snovi, kot so npr. K2 vitamin, B vitamine … hormone, nevrotransmitorje (npr. več kot 60% serotonina nastane v črevesju s pomočjo koristnih bakterij), zaščitne antimikrobne snovi, kot je acidofilin itd. Prav tako so koristni mikrobi v črevesju tisti, ki skrbijo tudi za zdravje sluznice črevesja. Če se ta poškoduje (npr. postane prepustna), je naše notranje okolje in s tem zdravje lahko resno ogroženo.

Zato je lahko nabor težav, ki izhajajo iz porušenega ravnovesja črevesne flore obsežnejši kakor zgolj nastanek prebavnih motenj kot so diareja, krči, napihovanje … Disbiozo npr. povezujejo z pomanjkanjem številnih vitalnih snovi v telesu in posledično s slabokrvnostjo, osteoporozo, slabšim delovanjem obrambnih moči, z debelostjo, težavami s kožo … vse bolj priznavajo, da disbioza lahko vodi v sindrom puščajočega črevesja in s tem npr. v nastanek alergij, avtoimunih obolenj, mnogih kroničnih obolenj ter tudi v nastanek težav z možgani in počutjem. Posledica tega je npr. lahko depresija, hiperaktivnost, avtizem, demenca ...

Disbioza na drugih sluznicah

Pogosta posledica uživanja antibiotikov pa ni le sprememba mikrobnega življenja v črevesju ampak tudi drugje v telesu. Npr. znano je, da ženske po jemanju antibiotikov pogosto razvijejo glivično vaginalno vnetje. Prav tako je lahko jemanje antibiotikov vzrok spremembi mikrobne flore v ustih in razvoje sora – glivičnega vnetja na sluznici na jeziku ali drugje v ustni votlini.

Vse manj celične energije

Med spregledane stranske učinke antibiotikov pa sodi tudi poškodba elektrarn oz. mitohondrijev v naših celicah. Vsaka celica vsebuje številne celične elektrarne, ki celicam omogočajo delovanje in navsezadnje obstoj. Znano je, da zlasti baktericidni antibiotiki (Bactericidal antibiotics induce mitochondrial dysfunction and oxidative damage in Mammalian cells. Kalghatgi S e tal) te lahko močno poškodujejo. Najbolj prizadeta ob jemanju takšnih zdravil so tista tkiva in organi, ki so sestavljena iz celic, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko število mitohondrijev - to so npr. možganske celice, celice srca, jeter, mišic … zato ni čudno, da se mnogi po jemanju močnih antibiotikov počutijo brez energije, utrujeno, se težko skoncentrirajo, razmišljajo …

Zakaj pa antibiotiki sploh poškodujejo naše celične elektrarne? Preprosto zato, ker evolucijsko mitohondriji izvirajo iz bakterij, te pa so na delovanje antibiotikov, kot že vemo, občutljivi. Z nepremišljeno uporabo antibiotikov se torej ne poveča samo odpornost bakterij na antibiotike, temveč oslabijo tudi otrokove obrambne moči in energija. Morda je prav v tem problem tako pogostega obolevanja otrok.

Besedilo: Adriana Dolinar