Več ameriškega slamnika, manj antibiotikov

Vam ime Alfred Vogel zveni znano? A. Vogel je bil pionir zeliščarstva in »oče« ameriškega slamnika. V svojem dolgem in polnem življenju je v pokrajini Appenzell zbiral zdravilna zelišča in vodil naravno zdravilišče ter natanko pred stotimi leti razvil svoje prve izvlečke iz svežih rastlin. Odkril je namreč, da imajo ti boljši in obsežnejši učinek kot tinkture iz posušenih rastlin. V članku bomo podrobneje predstavili vlogo ameriškega slamnika pri zaščiti organizma pred mikroorganizmi ter pojasnili, zakaj so zdravila rastlinskega izvora Echinaforce nepogrešljiva pri respiratornih okužbah.

Imunost je lahko prirojena ali pridobljena

Osnovna naloga našega imunskega sistema je varovanje telesa pred vdorom tujkov. Ti so lahko očesu nevidni, kot so bakterije, virusi, glivice, ali pa so nekoliko večji (razni paraziti). Imunski sistem je kompleksno sestavljen iz organov, tkiv, celic in različnih molekul. Ko pride do vdora tujka v telo, se sproži imunski odziv (zapleteno zaporedje dogodkov)  ̶  njegova glavna naloga je odstraniti tujek. Del imunskega odziva je ob vdoru bolezenskih mikrobov v organizem že oblikovan, v tem primeru govorimo o prirojeni ali naravni imunosti. Medtem ko se drugi del imunskega odziva ob stiku z novimi napadalci šele začenja oblikovati, te odzive imenujemo pridobljena ali specifična imunost.

Prirojena ali naravna imunost je najstarejši obrambni mehanizem (pridobljen med evolucijo). V našem telesu se aktivira takoj ob stiku s tujkom. Gre za hitro obrambo (od nekaj minut do ur), ki razlikuje med svojim in tujim ter nima imunskega spomina (se ne bori s specifičnimi povzročitelji ter služi kot splošen zaščitni sistem). Pri tem celice (imenovane fagociti) razgradijo motečo snov in na mestu, kjer poskušajo tujki vdreti v naše telo, se sproži vnetje. To močno okrepi obrambne zmožnosti, kar je signal za telo, da je prišla nevarnost. Na mestu vnetja se poveča prekrvitev, kar zaznamo kot toploto in pordelost.

Pridobljena ali specifična imunost je imunost, pridobljena skozi življenje. Glavni akterji limfociti T in limfociti B so v bezgavkah in imajo na svojih površinah številne receptorje. Ti so kot antene, ki prepoznajo tujek in vedo, katere mehanizme za odstranjevanje je treba vklopiti. Nato nekatere imunske celice uničujejo in odstranjujejo tujek, druge pa izločajo snovi, nevarne za tujke. Limfociti B izločajo protitelesa ali imunoglobuline (Ig), te najdemo v telesnih tekočinah ter na površinah sluznic ¹.

Kaj lahko sami naredimo za optimalno delovanje imunskega sistema? Z raznovrstno hrano, pitjem vode, opustitvijo kajenja, zmanjšanjem vnosa alkohola, rednim gibanjem, obvladovanjem stresa in ustrezno količino kakovostnega spanja pripomoremo k stabilni telesni odpornosti.

Vendar kljub zdravemu načinu življenja in skrbi za trden imunski sistem, predvsem v zimskem času, lahko naša imunost pade. V primeru prehlada in gripe si v večini lahko pomagamo sami, na primer pri vnetju žrela ali srednjega ušesa (najpogosteje se pojavi pri otrocih do 3. leta starosti), ko gre za bakterijsko okužbo, pa zdravljenje poteka z antibiotiki.

Antibiotiki rešujejo življenja, a imajo hkrati lahko negativni učinek

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Najbolj znana in obenem najstarejša skupina zdravil z antibiotičnim delovanjem so penicilini. Njihovo odkritje sega namreč že v leto 1928 in so produkt plesni. Metode za proizvodnjo antibiotikov so se do danes močno spremenile, še vedno pa jih večino pridobimo s kemičnimi spremembami naravnih snovi, redkeje pa neposredno od živih organizmov. Antibiotične učinkovine izvirajo iz gliv, bakterij, lišajev ali višjih rastlin, medtem ko nekatere danes proizvajajo tudi umetno. Antibiotike delimo na dve skupini: antibiotiki širokega spektra (delujejo na mnogo različnih vrst bakterij) in antibiotiki ozkega spektra (delujejo samo na eno (specifično) vrsto bakterij ².

Z odgovorno uporabo antibiotiki rešijo življenja, po drugi strani njihova nepremišljena in/ali prekomerna uporaba lahko vodi do posledic za naše zdravje. Ker antibiotiki ne ločijo med dobrimi in slabimi bakterijami, ne uničijo samo slednjih, ampak onesposobijo tudi za organizem koristne bakterije, ki so ključne za zdravje. Kako se izogniti prekomerni uporabi antibiotikov? Zaradi načina življenja, ki smo mu priča zadnjih dvajset let, močno slabi tudi naš imunski sistem. Zato rastlina, kot je ameriški slamnik, dandanes postaja vedno bolj pomembna.

Krepitev imunskega sistema z ameriškim slamnikom

Znanstveniki se že leta intenzivno ukvarjajo z ameriškim slamnikom. Najprej so neuspešno iskali sestavine, ki preprečujejo rast povzročiteljev bolezni, šele precej kasneje so ugotovili, da ameriški slamnik ne učinkuje kot antibiotik, temveč ima učinek obrambe v telesu. Velik poznavalec ameriškega slamnika, Alfred Vogel, v svoji knjigi Ljudski zdravnik izpostavi: »Sam sem lahko ugotovil, da ameriški slamnik aktivira delovanje imunskega sistema in s tem telesu nudi zaščito proti mikroorganizmom. Praksa mi je vedno znova pokazala, da se predvsem limfatični otroci (otroci, ki se na dražljaje okolja odzivajo predvsem s svojim limfnim sistemom), ki stalno bolehajo za prehladi in katarji, z rednim uživanjem pripravkov iz ameriškega slamnika, na primer Echinaforce, lahko otresejo te občutljivosti. Starši so mi pogosto potrdili, da so njihovi otroci, kot tudi občutljivi odrasli, postali vedno bolj odporni. Na podlagi svojih izkušenj sem prepričan, da ameriški slamnik okrepi telesu lastne obrambne sile, predvsem dejavnost fagocitov ᶟ.«

Echinaforce so zdravila rastlinskega izvora, pripravljena iz sveže cvetoče zeli in korenin pridelane škrlatne echinaceje (Echinacea purpurea) oziroma škrlatnega ameriškega slamnika. Posebnost zdravil iz skupine Echinaforce je, da je pri izdelavi uporabljena cela rastlina, tako njen nadzemni del (zel) kot tudi korenine, v katerih je visoka koncentracija učinkovin.

V raziskavi, objavljeni leta 2021 v European Journal of Medical Research, so raziskovalci pod vodstvom Mercedes Ogal potrdili, da uporaba Echinaforca zmanjša rabo antibiotikov ob okužbah dihalnih poti pri otrocih. Znano je namreč, da 30 odstotkov virusnih respiratornih okužb privede do sekundarnih bakterijskih zapletov, povezanih s pljučnico, sinusitisom ali vnetjem srednjega ušesa, to pa sproži veliko potrebo po antibiotikih⁴. Več o izsledkih raziskave si lahko preberete na povezavi.

Suzana Križ

Vir:

1. O pravilni in varni rabi zdravil Imunski sistem, dostopno: 01.06.2024, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/o-pravilni-in-varni-uporabi-zdravil-imunski-sistem.pdf
2. Kaj so antibiotiki in kako delujejo, dostopno: 30.05.2024, https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/okuzbe/antibiotiki/
3. Alfred Vogel. 2012. Ljudski zdravnik. Švica: Založnik Verlag A. Vogel, Teufen; 369-373

          https://www.avogel.si/imunski-sistem/gripe_in_prehladi.php

1. Echinacea reduces antibiotic usage in children through respiratory tract infection prevention: a randomized, blinded, controlled clinical trial, Mercedes Ogal et al., dostopno: 15.07.2024,

   https://link.springer.com/article/10.1186/s40001-021-00499-6