4 dejavniki, ki vodijo v disbiozo in s tem v prebavne težave

Disbioza

Disbiozo ali spremenjeno ravnotežje moči med dobrimi (Lactobacilli, Bifidusi …) in slabimi (Clostridium difficile, Candida albicans …) mikrobi v črevesju bomo lahko zaznali tudi v motenem delovanju prebavil. Pojavi se lahko napihnjenost, vetrovi, zaprtje, diareja, razdražljivo črevo, slabo izločanje prebavnih sokov, krči v črevesju, nepravilno delovanje želodca in celo vnetje sluznice prebavil s sindromom puščajočega črevesja. Do tega torej lahko pride, ker v črevesni flori ni več dovolj koristnih mlečnokislinskih mikrobov, ki na različne načine skrbijo za zdravje in funkcionalnost prebavil.

Npr. koristni mlečnokislinski mikrobi (lactobacilusi, bifidobakterije …) s proizvajanjem desnosučne mlečne kisline med drugim spodbujajo tudi izločanje za prebavo pomembnega soka trebušne slinavke. Ta zaradi vsebnosti obilja različnih encimov bistveno pripomore k pravilni prebavi zaužitih beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Ker pa vsebuje tudi bikarbonat, pomembno sodeluje še pri nevtraliziranju kisle želodčne vsebine, ko ta iz želodca vstopi v dvanajsternik. Ko je torej izločanje premajhno, lahko nastanejo motnje v prebavi hrane in prebavne težave. Znake pomanjkanja soka trebušne slinavke boste npr. začutili v: slabi prebavi hrane, krčih v črevesju po jedi, bolečinah v zgornjem delu trebuha (pomanjkljiva nevtralizacija kisle želodčne vsebine), tvorbi plinov (napihnjenost in vetrovi), smrdečem blatu neprave konsistence in barve (svetlo, rumene ali oranžne barve) ter frekvence izločanja (prevekomerno siljenje na veliko potrebo), blato zaradi neprebavljenih maščob lahko plava na površini vode itd.

Kadar koristnih mikrobov v črevesju primanjkuje, se lahko prekomerno razmnožijo škodljivi mikrobi, kot so kandida, E.coli … pa tudi paraziti, saj prav koristni mikrobi s svojimi presnovki zavirajo razmnoževanje škodljivih mikrobov. Že samo prekomerno razraščanje kandide lahko povzroči obilje prebavnih motenj, ki so med drugim posledica fizičnega delovanja same glivice na sluznico črevesja (vnetje sluznice, lahko tudi puščajoče črevo …), motenj prebave zaužite hrane (napihovanje, vetrovi, krči …) ter izločanja številnih glivičnih toksinov. Slednji po mnenju nevrologinje in nutricionistke dr. Natashe Campbell Mcbride lahko tudi zavrejo nastajanje želodčne kisline in povzročijo motnje v delovanju želodca, ki jih pogosto napačno prisodimo presežku želodčne kisline. Več o tem si lahko preberete v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav.

Ne le diareja, tudi zaprtje je lahko posledica porušene črevesne flore. Raziskave učinka različnih mikrobov na hitrost potovanja črevesne vsebine na podganah z uničeno črevesno floro (z antibiotiki), so npr. pokazale, da naselitev Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidum spodbudi peristaltiko in s tem gibanje črevesne vsebine proti izhodu. Naselitev Micrococcus luteus in Escherichia coli pa ima nasproten - zaviralen učinek (Influence of microbial species on small intestinal myoelectric activity and transit in germ-free rats. Husebye E. at al).

Stres

Stres lahko pokaže svoje uničujoče zobe tudi naši črevesni flori. Raziskovalci navajajo, da stres lahko spremeni ravnovesje črevesne flore v korist škodljivim mikrobom, saj značilno upade število laktobacilov, bifidobakterij … dvigne pa se število kandide, E.coli idr. Razlog za to naj bi med drugim bila prisotnost stresnih hormonov, kot je norepinefrin, ki spodbudi rast gram negativnih mikrobov v črevesju (npr. E. coli). Stres pa tudi z motnjo gibanja prebavil in motnjo izločanja prebavnih sokov vpliva na nastanek disbiose.

Nepremišljeno uživanje antibiotikov

Po drugi svetovni vojni so antibiotiki doživeli velik razmah, celo prevelik, saj se iz generacije v generacijo že kažejo posledice njihove prekomerne uporabe. Problem prekomerne ali pa nepotrebne uporabe antibiotikov pa ni le v povečanju števila bakterij, odpornih na obstoječe antibiotike, ampak tudi v nastanku disbioze. V raziskavi, ki si jo lahko ogledate na tej povezavi najdete popis različnih antibiotikov in njihovih uničujočih učinkov na črevesno floro. Med drugim ti povzročajo zmanjšanje števila lactobacilov, bifidobakterij in drugih koristnih mikrobov ter povečajo nevarno rast kandide, klostridijev (C. difficile), E. coli in drugih. Dlje časa kot se terapija z antibiotiki izvaja, večje so poškodbe črevesne flore in s tem tudi poškodbe delovanja prebavil (diareja, zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja, krči, vnetja sluznice …).

Ker je zavedanje o stranskih učinkih antibiotikov slabo tudi v Evropi, so 18. november razglasili za dan boja proti prekomerni uporabi antibiotikov. Npr. 1/3 Evropejcev ne ve, da imajo antibiotiki stranke učinke, kar polovica Evropejcev pa tudi ne ve, da ti ne pomagajo ob gripi in prehladu.

Predelana živila (beli sladkor, bela moka, fast food …)

Industrijsko močno predelana živila ne povzročajo le diabetesa, debelosti, bolezni srca in ožilja … ampak tudi disbiozo. Razlogov za to je več. Npr. klasične sladice, keksi … vsebujejo obilje rafiniranega sladkorja, ki spodbuja rast škodljivih črevesnih mikrobov, kot je kandida, zavira pa rast koristnih mikrobov. Mnogi aditivi v predelanih živilih, kot so npr. polysorbate-80 in natrijev bisulfite in sulfite prav tako rušijo ravnovesje črevesne flore. Za prvega, ki ga v živila dodajajo zaradi emulgiranja, so poskusi na miših pokazali, da ne vodi le v disbiozo, ampak tudi tanjša zaščitno sluz na sluznici črevesja, zaradi česar se lahko sluznica prej vname. Za druga dva, ki se živilom dodajata kot konzervansa, ker zavirata rast mikrobov in s tem kvarjenje živila, pa so dokazali, da direktno zmanjšata število testiranih mlečnokislinskih mikrobov (Lactobacillus species casei, plantarum in rhamnosus, in Streptococcus thermophilus), ki so sestavni del zdrave črevesne flore pri človeku.

S pesticidi obremenjena živila

Za uživanje ekoloških živil v nasprotju z tistimi, polnimi ostankov insekticidov, herbicidov … vam bodo hvaležni tudi koristni mikrobi v črevesju. Npr. sporni herbicid glifosat, ki ga najdemo v Roundup pripravku za zatiranje plevelov tudi pri nas, dokazano uničuje koristne pripadnike črevesne flore tako močno, da lahko povzroči tudi puščanje črevesja in spodbudi nastanek avtoimunih obolenj. Ostanke tega herbicida npr. lahko najdemo v konvencionalni moki in izdelkih iz nje.

Besedilo: Adriana Dolinar