Kašelj – od draženja do izkašljevanja

Pri zdravljenju kroničnega katarja dihalnih poti tako uporabljamo drugačna zdravila kot denimo pri akutnem prehladnem ali krčevitem oslovskem kašlju. Pri običajnem prehladu se največkrat sprva pojavi suh, dražeč kašelj, ki šele po nekaj dneh preide v produktiven ali moker kašelj. Zanj sta značilna sluzenje in močnejše draženje h kašlju, ki sta obrambni mehanizem za samočiščenje telesa. Prav s sluzjo se iz telesa izločajo številni virusi in čistijo pljuča (pozor – nevarnost okužbe!)

Vzroki za kašelj

Kašelj lahko povzročijo začasni ali dlje trajajoči dejavniki. Najpogostejši bolezenski vzroki kašlja so okužbe (prehlad, gripa, pljučnica, bronhitis – vnetje sapnic), sinusitis (vnetje sinusov), krup ali laringotraheobronhitis (vnetje grla, sapnika in sapnic) in bronhiolitis (vnetje drobnih sapničnih vej v pljučih). Po preboleli okužbi dihal lahko kašelj zaradi vzdraženosti dihalnih poti vztraja še nekaj časa, v nekaterih primerih celo več mesecev. Kašelj je lahko tudi posledica povečane tvorbe ali zastajanja sluzi, ki iz zadnjega dela nosne votline drsi navzdol proti grlu in deluje dražeče. Do tega lahko pride pri okužbah, alergijah, tujkih v nosu, motnjah požiranja, strukturnih motnjah ter težavah s sinusi. Prav tako sta pogost vzrok za kašelj astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).

Med zelo pogoste vzroke kašlja štejemo tudi kajenje. Gre za kronični kašelj, ki je značilno najhujši zjutraj in se izboljša tekom dneva. Akutni kašelj je lahko tudi posledica tujka v dihalnih poteh (pri odraslih je to najpogosteje košček hrane, pri otrocih pa tudi drobni koščki igrač ali drugi predmeti).

Med ostale vzroke, ki lahko povzročijo kašelj, prištevamo še: gastroezofagealno refluksno bolezen, alergije (seneni nahod), poškodbe glasilk, srčno popuščanje, pljučno embolijo, tuberkulozo, bronhiektazijo (trajno poškodovane, razširjene in zadebeljene dihalne poti), cistično fibrozo (genetska bolezen, za katero je značilno nabiranje goste sluzi v pljučih), intersticijske pljučne bolezni (azbestoza, sarkoidoza), pljučni rak ali zasevki drugih vrst raka v pljučih, pljučni absces, bolezni plevre (ovojnice, ki obdaja pljuča), bolezni perikarda (ovojnice, ki obdaja srce), bolezni prepone ter živčno-mišične bolezni, ki oslabijo mišice zgornjih dihal. Tudi nekatera zdravila lahko povzročajo kašelj, na primer zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji), ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka in srčnega popuščanja. Nenazadnje pa je lahko kašelj tudi psihogenega izvora ¹.

Psihogeni vzroki kašlja

Kašelj se lahko pojavi tudi kot posledica psihičnega stresa. Strah, jeza, skrb, pohlep in žalost lahko povzročijo motnje pretoka vitalne življenjske energije skozi telo. Največ vpliva na pojav kašlja ima na primer prav dolgotrajna žalost. Žalost namreč ohromi pretok vitalne življenjske energije skozi pljuča, zato je tudi obramba in funkcija pljuč oslabljena. Stres pri posamezniku povzroči obolenje dihal, ki ga navadno spremlja kašelj in se neprestano ponavlja ali vztraja nenavadno dolgo. Težave se končajo, ko oseba premaga žalost, ponovno se vzpostavi poln pretok vitalne življenjske energije tudi skozi pljuča, zaradi česar se ta lahko popolnoma pozdravijo. Posledično pa izzveni tudi kašelj.

Dražeč in suh kašelj

Za grgranje in izpiranje so primerne številne zdravilne rastline, ki blažijo draženje, zavirajo vnetje, in delujejo protibakterijsko. Gre predvsem za rastline, ki so bogate s sluzmi: slez, lapuh, suličasti in ozkolistni trpotec ter islandski mah. Iz njih se pripravljajo čaji, najdemo pa jih tudi v številnih bonbonih proti kašlju in drugih izdelkih.

Kašelj z zasluzenostjo

Ko suh kašelj preide v produktivnega, tega nikakor ne smemo dušiti. Nasprotno, treba je sprostiti krče zaradi kašlja in pospešiti »čistilno« izločanje sluzi. V ta namen so primerne rastline bršljan, evkalipt, koromač, timijan, sladki koren in janež. Priporočamo čaj ali kombinirane pripravke.

Pomoč iz sveta rastlin …

Islandski lišaj

Pri zdravljenju težav z dihali, kot so suh in dražeč kašelj, hripavost, pekoče žrelo ipd. si lahko učinkovito pomagamo tudi z islandskim lišajem. Posebej uporabne so pastile, ki jih le poližemo. V družini pastil Isla se najde različica za vsak okus, posebej primerne za otroke so Isla Junior.

Bršljan

Bršljanovi izvlečki olajšajo izkašljevanje. Vsebuje jih zdravilo rastlinskega izvora Prospan , ki deluje dvojno: mehča sluz v pljučih in zmanjšuje krč sapnic. Posledično je izkašljevanje lažje, prav tako pa tudi dihanje. Kašelj je manj intenziven in vse redkejši. Zdravilo je na voljo v obliki sirupa, šumečih tablet in pastil.

Smrekovi vršički

Dihalne poti lahko zdravimo tudi s sirupom iz smrekovih vršičkov, ki ga lahko pripravimo sami ali posegamo po kakovostih pripravkih iz lekarne. Takšen je denimo sirup A.Vogel Santasapina, ki vsebuje kakovostne, nerafinirane sladkorje in smrekove vršičke. Za otroke je na voljo tudi v različici Junior.

Inhalacije in kopeli

Kašelj lahko učinkovito lajšamo tudi z vdihovanjem vodne pare z različnimi dodatki, npr. soli ali kakovostnih eteričnih olj, kot sta denimo smrekovo ali rožmarinovo olje, ki vlažita sluznico. Preizkusite lahko tudi posebne mešanice eteričnih olj, kot je denimo Po-Ho olje A. Vogla z eteričnimi olji poprove mete, evkalipta, brina, kumine in koromača. Na voljo je v obliki žepnega inhalatorja, ki je posebej praktičen na poti, ali v obliki kapljic, ki jih lahko inhaliramo s pomočjo inhalatorja ali jih nakapljamo v večji lonec vroče vode. Kadar smo zdoma, lahko kapljice nakapljamo tudi na robček in jih vdihujemo, saj tudi na takšen način kašelj dobro obvladamo po povsem naravni poti.

Povitki

Kašelj in katar umirjajo tudi povitki, ki pospešujejo prekrvitev. Zelo primerni so denimo čebulni in krompirjevi povitki. Pripravimo si lahko tudi prsne komprese z ingverjem, pri čemer pomešamo 2 čajni žlički ingverja v prahu s pol litra vroče vode. V tekočino namočimo večkrat preganjeno kompreso, jo ožamemo, nato pa položimo na kožo. Najbolje bo, da toploto ohranjamo s termoforjem. Kašelj se prične umirjati po približno eni uri. Po potrebi večkrat ponovimo.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Pri nenehnih ali dlje časa trajajočih težavah, ki jih ne morete umiriti sami, pri vročini, krvavem izpljunku ter hujšim težavah z dihanjem obiščite zdravnika. Obisk pri zdravniku svetujemo tudi kroničnim bolnikom, starejšim osebam, pa tudi otrokom, ko gre za trdovraten, dlje časa trajajoč kašelj.

Sabina Topolovec in Suzana Križ

Vir:

1. Kašelj, dostopno: 24.04.2024, https://www.prvalekarna.com/blog-posts/clanki-seznam/kaselj1